Narodni dom v Trstu znova v lasti slovenske narodne skupnosti

Po dobrem letu dni od podpisa memoranduma je italijanska vlada včeraj slovenski narodni skupnosti formalno vrnila lastništvo Narodnega doma v Trstu, ki je bil zgrajen med leti 1901 in 1904 in je predstavljal osrednjo kulturno ustanovo Slovencev v Trstu. 

Italijanska vlada je s sprejetjem uredbe uresničila prvo od zavez, ki so bile sprejete v okviru sporazuma, podpisanega ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu (julija 2020), kjer sta bila prisotna tudi predsednika Slovenije in Italije, Boruta Pahor in Sergia Mattarelle. 

Živa, morda edina, priča požiga Narodnega doma je Tržaški pisatelj Boris Pahor, ki je ognjene zublje kot šestletni deček doživel skozi lastne oči.  »Za tržaške Slovence je fašistični požig tedaj največjega simbola slovenstva pomenil konec sveta,« je povedal Pahor, dogodek pa opisuje v svojem delu Kres v pristanu.

Petrolejka je že gorela na mizi, a obe okni sta bili škrlatni, ko da je padlo zahajajoče sonce v dvorišče. Zdaj gori v cementni škatli in zid pred oknoma je poln zubljev, ki oblizujejo šipe.

»Mama,« je rekel Branko in se stisnil k nji.

»Mama,« je zajokala Evka in jo prijela za krilo.

Mama pa je čudna. Molči sredi prostora, ki mu okni žarita, in je, ko da ni njihova mama.

Kakor da je žena v zaporu pod zemljo in nič ne čuti, da so oni z njo. Nič ni huda, da sta se potepala. Spravila je Olgico spat in je sama s soncem, ki se je utrgalo z neba in tli v dvorišču.

Nič ju ne sliši, da se jočeta, ker bo kmalu konec sveta.

»Spat,« je rekla.
Kres v pristanu (Boris Pahor, 1959; odlomek)

»S Tržaškim pisateljem, slovenskim domoljubom in predvsem zapriseženim borcem za človekove pravice sva močno prijateljsko vez spletla v zadnjih 15. letih. Boris Pahor že od nekdaj opozarja na nevarnosti totalitarnih režimov. Izjemno ga cenim kot človeka in navdihuje me njegovo prepričanje in vera v nacionalno zavest ter humanistične vrednote,« opisuje predsednik SLS Marjan Podobnik in izrazi tudi ponos ter veselje ob vrnitvi Narodnega doma slovenski narodni skupnosti. 

Boris Pahor, ki je preživel vse tri totalitarne režime 20. stoletja spoštuje narodno osvobodilni boj in je brezkompromisni obtoževalec krvave revolucije, ki je zlorabila pozitivne namene mladih ter vseh drugih, ki so prijeli orožje z namenom, da se osvobodijo fašističnega jarma,« je jasen Podobnik. »V delih enega največjih in najstarejših, zagotovo pa duhovno najbogatejših je veliko pričevanja preteklega in tudi sedanjega časa, ki nam ga Boris Pahor pomaga tako razumeti, da bomo iz njega potegnili prave nauke za prihodnost,« še zaključi.