Tudi Sloveniji se lahko zgodi lakota

Danes, 16. oktobra, po vsem svetu obeleÅūujemo svetovni dan hrane. Osrednji namen tega dne so pozivi k ozaveÅĄÄanju in kolektivnim ukrepom za boj proti lakoti in zagotavljanje zdrave prehrane po vsem svetu ter prizadevanje za okrepitev lokalnih sistemov prehranjevanja.

ÂŧOb danaÅĄnjem svetovnem dnevu hrane v SLS ÅĄe enkrat opozarjamo na nerazumjivo neodgovoren odnos pristojnih ustanov do zagotavljanja prehranske varnosti v primeru kakrÅĄnikoli izrednih razmer,ÂŦ sporoča predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in dodaja, da je kljub povsem nepredvidljivi prihodnosti glede moÅūnosti zagotavljanja prehranske varnosti  z uvozom hrane in kljub lepim besedam o pomenu lokalno pridelane hrane evidentno, da ostaja temelj slovenske strategije prehranske varnosti na uvozu hrane. 

ÂŧStatistika namreč kaÅūe, da v Sloveniji dnevno propadejo več kot tri kmetije. Mladi mnoÅūično zapuÅĄÄajo kmetije in podeÅūelje, se preseljujejo v mesta in tujino, stopnja samooskrbe s hrano pa se zmanjÅĄuje. Vse to nas navaja k ugotovitvi, da se v primeru kakrÅĄnekoli resne krize z zaprtjem meja v Sloveniji lahko zgodi lakota, ki bi utegnila prizadelti več sto tisoč ljudi. Zato ni mogoče razumeti dejstva, da je  področje kmetijstva in večje pridelave hrane v proračunskih dokumetnih, pa tudi v programu za okrevanje in odpornost praktično spregledano, čeprav bi moralo biti zagotavljanje prehranske varnosti z bistveno večjo domačo pridelavo hrane prva prioriteta, ÂŦ je kritičen Podobnik. O aktualnih razmerah Podobnik dodaja, da smo v Sloveniji priča podraÅūitvam hrane v trgovinah, kljub pogosto nespremenjenim cenam pri kmetih, torej v ÅĄkodo potroÅĄnikov na eni in kmetov na drugi strani ter v korist posameznikov, ki bi jih v sedanji situaciji lahko imenovali tudi vojni dobičkarji. ÂŧV teh razmerah je nujno, da drÅūava uporabi razpoloÅūljive vzvode in zaÅĄÄiti tako pridelovalce hrane kot potroÅĄnike,ÂŦÂ ÅĄe zaključuje.Â