8. marec je mednarodni praznik Dan žena, ko so se spominjamo prizadevanj za politično, ekonomsko in socialno enakopravnost žensk in za spoštovanje dosežkov žensk. Tudi v Slovenski ljudski stranki si prizadevamo, da bi ženske imele ustrezen in pomemben položaj v politiki, ki jo oblikujemo. Vsem, ki praznujete ta praznik, čestitam in želim, da bi ta dan preživele čimbolj tako, kot si same želite, da vam bo čimbolj v veselje. Spoštovanje in pozornost do vprašanj in tudi problemov, ki vas bremenijo, pa naj med vsemi nami ostaja vse leto.

Marjan Podobnik,

predsednik SLS

Povezava do posentka:

O gibanju »Povežimo Slovenijo«, ki je v javni prostor vstopilo konec januarja.

Konec januarja je v javni prostor vstopilo gibanje Povežimo Slovenijo, ki pod skupno streho zavezanosti slovenski ustavi povezuje več strank, skupin, krajevnih list in uglednih posameznikov različnih vrednostnih in političnih pogledov (če omenimo nekatere stranke in liste: Zeleni Slovenije, Slovenska ljudska stranka, Stranka modernega centra, Nova ljudska stranka – lista Franca Kanglerja, Celjska županova lista Bojana Šrota, Lista koprskega župana Aleša Bržana). O povezovalni pobudi se pogovarjamo s predstavnikom stranke, ki v gibanje prinaša najbolj razvejano organizacijsko mrežo, članom izvršilnega odbora in mednarodnim tajnikom Slovenske ljudske stranke Janezom Podobnikom.

Za slovenski politični prostor je značilna izrazita polarizacija, ki se je v zadnjem letu epidemijskih razmer in nove vladne ekipe še stopnjevala. Kako v te konkretne razmere vstopa pobuda gibanja Povežimo Slovenijo?

Vstopa s prepričanjem, da je smer velike politične in vedno bolj tudi ideološke polarizacije za Slovenijo slaba. Slabi nas kot narod, kot družbo in državo. V naše odnose vnaša nered, negativnost, izključevalnost, nesproščenost. Slovenija nujno potrebuje spremembo, drugačne metode sobivanja. Tudi na področju javnega, družbenega, političnega. Gibanje Povežimo Slovenijo želi odriniti na globoko. Stopa v središče slovenskega javnega prostora. Ne prinaša le drugačne, nove politične izbire, ampak tudi drugačen pristop do oblikovanja povezovalnega partnerstva. Gre za resnično inovacijo.

Gibanje povezuje nazorsko dokaj različne skupine, ki nosijo konservativne, zelene, liberalne in še kakšne predznake. Kaj je torej tista ključna rdeča nit, ki vas povezuje v notranje povezano politično skupino?

Ta izziv je največji. Ključna je drža sodelovanja, ki izhaja iz spoštovanja do vsakega partnerja. Tu poudarjam, da nam ne gre zgolj za površinsko »pozo sodelovalnosti«. Prva novost je že v tem, da s tem mislimo zares. In da nazorsko različne skupine to različnost dejansko sprejmemo, se v tem spoštujemo; in kar je ključno, najdemo navdih za sodelovalno politično platformo, ki se bo v slovenskem političnem prostoru pokazala z močno listo Povežimo Slovenijo, ki bo tudi nastopila na volitvah. Ključna nit naše sodelovalne zgodbe pa je njen temelj, slovenska ustava. Predstavlja sidro našega sodelovalnega modela.

Ste politik z dolgim in dobrim zgodovinskim spominom. Ali vidite kakšne vzporednice med vzpostavljanjem političnih strank ob zori slovenske demokratizacije in današnjim preoblikovanjem političnega prostora, v katerega želite poseči z novim gibanjem?

Da, res, poseben navdih nam je Demos, ki se je izkazal kot ključna zgodovinsko-politična inovacija, najbolj zaslužna, da se je v Slovenijo pred dobrimi 30 leti »vrnila« parlamentarna demokracija in pred 30 leti smo tudi postali samostojna država. Njegova širina, tako politična kot ideološko-vrednostna, ob vseh izzivih takega partnerstva postaja znova prava pot za Slovenijo. Treba je poudariti, da nismo naivni ali idealisti, pač pa je dozorel pravi čas. Praznino med ljudmi in državo oz. njenimi ključnimi institucijami je potrebno znova napolniti in napolnjevati. Celovito in dosledno, s pravimi vsebinami, tudi s sproščenostjo. Sicer se bo še naprej širilo izključevanje, ideološko sovraštvo, vsesplošno nezaupanje. Slovenija potrebuje ideološko pomiritev in sinergijo lastnih intelektualnih potencialov.

Česa se lahko gibanje Povežimo Slovenijo nauči iz dobrih in tudi slabih izkušenj preteklih poskusov premoščanja ostrih političnih delitev?

Tu res lahko govorim tudi iz nekaterih lastnih izkušenj. Prva, ključna izkušnja je, da je zmagovito seštevanje, ki je vedno boljše kot deljenje. In res je, da so nas različne izkušnje preteklih poskusov, ki v politični prostor zavestno prinašajo premoščanje ostrih političnih delitev, marsikaj naučile. Zato poudarjamo spoštovanje in takoj za njim zaupanje. Zato sem trdno prepričan, da se nam bo vse, kar bo naložba v zaupanje, dobro obrestovalo. Novost je predvsem v tem, da bo vsak subjekt našega gibanja gradil in izhajal iz svojega osnovnega programskega in vrednostnega središča. In ponavljam, povezovalni okvir nam predstavlja ustava in njene vrednote. V gibanju bomo tudi zavestno krepili kulturo pozornosti in naklonjenosti do ljudi s karizmo, tako voditeljsko kot strokovno, in še posebej do tistih, ki izpričujejo karizmo povezovalnosti. To so dragocene osebe, ki jim je treba omogočiti, da se njihov talent uveljavi. To še posebej velja za mlade.

Skupaj stopate tudi tisti, ki ste skupaj nekoč v isti stranki že bili. Ali želite s tem sporočiti, da nekdanja nesoglasja niso nepremostljiva ovira za prihodnje delovanje?

Tu velja stari rek, da moraš naprej narediti red pri sebi, potem bol lahko »urejeval druge«. SLS je marsikaj doživela. Vzpone in padce. A je vse preživela. Tudi mi smo se morali učiti, kako živeti s svojimi različnostmi. To nas je kolilo in utrdilo, da nismo omagali. Njena avtentična politična zgodba se ni izpela. Nekdanja nesoglasja smo kot zrela stranka presegli na »spravnem kongresu«, kot smo ga sami poimenovali leta 2018 v Novem mestu. Ostajamo živi. S svojo dejansko držo sodelovanja, ki je skozi vse obdobje od ustanovitve leta 1988 eden njenih ključnih političnih konceptov, lahko danes, v tem politično zelo usodnem času za Slovenijo postajamo znova »del rešitve«.

Kakšno vlogo želi imeti v gibanju Slovenska ljudska stranka kot njen organizacijsko najmočnejši člen?

Predvsem enakovredno drugim partnerjem v gibanju. In ponavljam, v spoštljivem partnerskem odnosu. Vidimo ga v tem, da vsak subjekt – tako politična stranka ali lokalna lista, tudi nevladna organizacija ali številni posamezniki – prinaša tisto, kar premore najboljšega. V SLS v gibanje prinašamo zavzemanje za vrednote, ki so temeljne za slovensko osamosvojitev; prinašamo svoje zavzemanje za trajnostni, sonaravni in policentrični razvoj Slovenije; prinašamo svojo skrb, da bo Slovenija tudi demografsko preživela; prinašamo svojo zvestobo slovenstvu, ki se navdihuje v naši kulturi in krščanskem etosu in je odprto v evropsko prihodnost. Toda dodajam, z vso spoštljivostjo bomo gradili odnose s partnerji, ki bodo v naš skupno prostor prinašali drugačne, svoje poglede. Prepričan sem, da nas bo povezovalo prepričanje, da ni dovolj, da je Slovenija lepa dežela, postati mora dobro delujoča država.

Zadnjih nekaj parlamentarnih volitev je zaznamovala vse nižja volilna udeležba. Želite z gibanjem Povežimo Slovenijo predramiti zlasti tiste, ki so se v zadnjih letih spremenili v volilne abstinente?
Predvsem želimo odpreti politični prostor za odgovorne, angažirane državljane. Ki jim je mar za njihovo prihodnost in prihodnost njihovih otrok in vnukov. Ki jih razpoloženje ideološke izključevalnosti hromi in dela pasivne. Zelo smo odprti za mlade. Odprti smo za vsako slovensko občino, od mestne do najmanjše na podeželju. Spoštujemo veliko zavzetost političnih strank v sedanji vladi, ki se trudi po najboljših močeh v soočanju s pandemijo in vsemi pridruženimi izzivi. Obžalujemo, da so opozicijske stranke izbrale dosledno protivladno pozicijo in se niso pridružile nekaterim pobudam za več sodelovanja v teh zapletenih časih. Toda velik del državljanov v takih razmerah ostaja »zunaj«, »zadaj«, nenagovorjen. Zato smo prepričani, da se bo z našim gibanjem volilna udeležba povečala.

Kakšne si torej temeljne ambicije gibanja Povežimo Slovenijo, v letu, ko se spominjamo 30. obletnice vzpostavitve samostojne države?

Ambicije so velike. Zavedamo se, da so politične in družbene razmere v Sloveniji zelo zapletene. Naš odgovor je oblivanje močne, zaupanja vredne liste »Povežimo Slovenijo«, ki ima vse možnosti, da bo na parlamentarnih volitvah uspešna, zelo uspešna. Da bo dosegla rezultat, ki se bo približal 20 odstotkom. Zato je razumljivo, da bo v svojem širokem kadrovskem naboru ponudila tudi kandidata ali kandidatko za mandatarja. In nič ni »zadaj«. Vse je tu, scela. Kot pravi latinski pregovor: »Polovico dela ima, kdor začne«. Mi smo začeli. Ne nazadnje, slovenska država si ob 30. obletnici ustanovitve zasluži gibanje, kot je gibanje Povežimo Slovenijo.

Intervju je objavljen v časopisu Družina, 21. februarja 2021, št. 8 in na spletni strani: 

Vir slike: druzina.si

V petek, 12. 2. 2021, je  Borut Korun, predsednik Slovenske narodne zveze pri SLS, vložil pobudo za imenovanje ene izmed novih ulic v Velenju po Jožefu Krajncu, pomembnem pravniku in politiku 19. stoletja.

Jožef Krajnc se je rodil pred točno 200 leti, 17. 2. 1821, v Škalah pri Velenju. Po končani gimnaziji v Celju je leta 1845 zaključil študij prava v Gradcu. Ob službovanju v upravi je leta 1847 opravil izpit za kazenskega sodnika in deloval kot sodnik v Gradcu. Leta 1849 je doktoriral in do leta 1853 v Gradcu predaval pravo v slovenskem jeziku. Dokončal je prevod Občega državljanskega zakonika v slovenščino. Zaslovel je kot avtor prvega sistematičnega prikaza in komentarja takratnega avstrijskega civilnega prava.

Deloval je tudi kot politik in bil leta 1848 v slovenjegraškem okraju izvoljen za poslanca v avstrijskem državnem zboru. Kot član ustavnega odbora se je zavzemal za enakopravnost slovenščine z nemščino in za združitev slovenskega dela Štajerske s Kranjsko, kar bi pomenilo korak v smeri Zedinjene Slovenije, ter za  odpravo kmečkega podložništva.

Jožef Krajnc je zaradi svojega, slovenstvu naklonjenega političnega delovanja, žrtvoval kariero, ki bi je, če bi deloval konformistično, gotovo bil deležen, tako pa se je zameril oblastem, kar ga je stalo obljubljene profesure v Gradcu. Odšel je v Romunijo, pozneje v Innsbruck in nazadnje v Prago, kjer je leta 1875 umrl in kjer je tudi pokopan.

Jožef Krajnc je nekoč že dobil spominsko obeležje, ploščo na cerkvenem zidu v Škalah  (Cerkev sv. Jurija ), ki je, zaradi rudarjenja, skupaj s cerkvijo potonila v nastajajočem škalskem jezeru. Dvestoletnica rojstva je ponovno primerna priložnost za ohranitev spomina na tega velikega Velenjčana in Slovenca.

Ljubljana, 11. februar 2021 – Slovenci smo preživeli srednjeveške kuge, napade turških konjenikov, prestali smo dve svetovni vojni z vsemi uničujočimi posledicami. V vseh teh hudih časih, smo bili živ nacionalni organizem, ki se je trdovratno in uspešno upiral vsem sovražnim silam. Sedaj, ko ni več vojn in ko se znamo uspešno postaviti po robu tudi sodobnim »kugam«, je slovenstvo zopet ogroženo.

K nam, posebno intenzivno v nekatere dele Slovenije, se leto za letom priseljujejo ljudje drugačne civilizacijske pripadnosti, ki se nočejo naučiti niti slovenskega jezika in tako kažejo nespoštljiv odnos do svoje nove domovine, zaradi česar je v nekaterih mestih zahtevano npr. znanje albanščine kot pogoj za zaposlitev učiteljev ali zdravstvenega osebja.

Po drugi strani so predstavniki prevladujoče destruktivne ideologije Slovenkam desetletja dopovedovali, da ne smejo biti »stroji za rojevanje«, da je imeti dva ali več otrok znak zaostalosti.

Ženska naj ne bo mati, naj dela kariero, pa čeprav bo narod, ki mu pripada, zato izginil. Rezultat tega je, da ima povprečna mlada slovenska družina samo po enega otroka. Če k temu prištejmo še intenzivno izseljevanje Slovencev, je stanje še toliko bolj zaskrbljujoče. Učinki vseh teh dejstev so jasni – odstotek Slovencev v slovenski državi nenehno pada in samo vprašanje časa je, kdaj bomo v lastni državi postali manjšina.

Ker je slovenska država nastala zaradi volje slovenskega naroda in ker smo Slovenci tudi med osamosvajanjem  tvegali svoja življenja, da bi dosegli ta cilj,  imamo  pravico vedeti, kaj se z našim narodnim telesom dogaja. To pomeni, da imamo pravico poznati statistične podatke o gibanjih, o rasti in upadanju prebivalstva.

V Slovenski narodni zvezi pri SLS zato pričakujemo od pristojnih, da bodo pri izpeljavi popisa prebivalstva svojih državljanov ponovno uvedli postavko nacionalnost in veroizpoved. Od slovenske države pričakujemo, da bo še izboljšala družinsko politiko in z bolj premišljenimi pristopi zagotavljala potrebno delovno silo gospodarstvu. Posebno izpostavljamo pomen vzpostavitve čim bolj enakih pogojev za življenje in delo v vseh slovenskih regijah, saj je to eden od predpogojev za zaustavitev izseljevanja mladih in drugih, ki si v tujini iščejo boljše življenjske pogoje.

Borut Korun, predsednik Slovenske narodne zveze pri Slovenski ljudski stranki

Ljubljana, 3. februar 2021  – V Slovenski ljudski stranki izražamo veliko zaskrbljenost nad stanjem duha v državi in slovenski družbi, ki se kaže v naraščajoči nestrpnosti, sovražnosti in izključevalnosti. Zadnja mazaška akcija s kljukastimi križi je izraz krepitve vandalizma proti katoliškim organizacijam. Odgovornost za spodbujanje verske in ideološke netolerance je v tem primeru očitna; neposredno jo je spodbudila vsebina interpelacije proti ministru Janezu Ciglerju Kralju, ki so jo vložile opozicijske stranke v Državnem zboru RS.

V Slovenski ljudski stranki se zavzemamo in tudi dejansko izpričujemo drugačno politično prakso. Ta gradi na vključevanju, spoštovanju različnosti in sodelovanju.

Slovenija in slovenska družba se mora bolj povezati. Izpraznjen prostor med ljudmi, državo in njenimi institucijami je potrebno napolniti. Z vrednotami in vsebinami, ki bodo ljudi spodbujale, da bodo strpni, solidarni in sodelovalni.

Vir slike: radio.ognjisce.si

Danes je bil v Državnem zboru RS zavrnjen zakon, ki bi lahko predstavljal sistemsko korupcijo. Pobudnik za veto v Državnem svetu RS je bil Branko Tomažič (SLS). Čestitamo Branku Tomažiču in celotnemu Državnemu svetu RS za uspešno posredovanje. V nadaljevanju je povezava na daljšo informacijo iz DS RS: http://bitly.ws/bvAu

Na povezavi si lahko ogledate predstavitveni film gibanja Povežimo Slovenijo:

Ljubljana, 27. januar 2021 – Na današnji dan, ko mineva 76 let od osvoboditve taborišča Auschwitz, se spominjamo vseh žrtev holokavsta. V Slovenski ljudski stranki smo prepričani, da mora dan spomina na vse žrtve holokavsta ostati trajen in močan opomin, da se take grozote ne bi nikoli več ponovile.

Živimo v težkih, za mnoge ljudi krutih časih, povsem nepredvidljiva pa je tudi prihodnost. V takih razmerah bi bilo še posebno pomembno, da bi imeli v slovenski politiki pa tudi družbi nasploh več sodelovanja in skupnega iskanja najboljših rešitev. Zato v SLS z veseljem podpiramo oblikovanje gibanja Povežimo Slovenijo, ki nastaja prav s takimi nameni in cilji.

Vir slike: dw.com