Marjan Podobnik: »Kot pred 33. leti tudi danes SLS deluje povezovalno«

Ljubljana, 11. maj 2021 – Na današnji novinarski konferenci pred jutrišnjo 33-letnico ustanovitve SKZ, današnje SLS, so novinarjem spregovorili predsednik SLS Marjan Podobnik, podpredsednica SLS Suzana Lara Krause in predsednica GO SLS Darija Jamnik. Marjan Podobnik je uvodoma predstavil dogodke pred 33. leti, ko je bila 12. maja 1988 na pobudo dr. Franca Zagožna in iniciativnega odbora Zveze slovenske kmečke mladine na velikem kmečkem in ljudskem zborovanju v Unionski dvorani v Ljubljani ustanovljena Slovenska kmečka zveza kot prva demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Poudaril je, da je takratna SKZ kot najbolj organizirana novonastala stranka pomagala ustanavljati tudi občinske odbore drugih novonastalih strank, s ciljem uspešnega nastopa DEMOS-a na volitvah, kar je DEMOS-ovi vladi omogočilo vodenje glavnega političnega cilja DEMOS-a, to je osamosvojitev Slovenije. Izpostavil je, da je DEMOS uspel, ker so se za sodelovanje uspele dogovoriti politično različne stranke in posamezniki. Tudi osamosvojitev Slovenije je bila povezovalni projekt. Uspel je, ker so vrednostno in ideološko različne stranke in posamezniki povezali moči za uresničitev zgodovinskega cilja Slovencev, ustanovitev samostojne države. V nadaljevanju je predstavil glavne današnje cilje Slovenske ljudske stranke. Povedal je, da je SLS po dveh neuspehih na volitvah v slovenski parlament uspela strniti vrste ter danes predstavlja najmočnejši člen gibanja Povežimo Slovenijo. Temu gibanju je s ciljem, da bi lahko do mest odločanja prišli najboljši, najuspešnejši in najbolj kompetentni posamezniki, ne glede na vrednostno opredelitev, dala na razpolago tudi svojo močno in razvejano infrastrukturo. Danes gibanje Povežimo Slovenijo že povezuje 51 županov in županskih list, 402 mestna in občinska svetnika, 9 državnih svetnikov, 3 državne sekretarje in evropskega poslanca. Izmed teh bodo številni tudi kandidirali na skupni listi Povežimo Slovenijo, kjer so med drugim pripravljeni kandidirati tudi dr. Ernest Petrič, dr. Franc Pohleven, glasbenika Oto Pestner in Janez Per, številni prepoznavni podjetniki, kmetje, okoljevarstveniki, zdravniki, predstavniki mlade generacije, invalidi, upokojenci in drugi. Zato bo po Podobnikovem mnenju gibanje Povežimo Slovenijo za državnozborske volitve ponudilo eno najmočnejših list kandidatov, pa tudi zelo ugledno osebo za kandidata za mandatarja. Temeljno poslanstvo gibanja Povežimo Slovenijo je vzpostaviti sodelovanje ter povezati Slovence in vse slovenske državljane na temelju medsebojnega spoštovanja, spoštovanja Ustave RS in spoštovanja različnosti v vrednostnih opredelitvah. Na tem temelju želijo graditi gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo zadovoljnih ljudi. Izpostavil je tudi odločno zavračanje komunikacije z osebnimi žalitvami, sovražnostjo in nestrpnostjo.

Med programskimi prioritetami pa je med drugim izpostavil prizadevanje za obdelano in poseljeno podeželje, ki zagotavlja polno samooskrbo Slovenije z zdravo, doma pridelano hrano; za čim večjo predelavo našega lesa v Sloveniji do čim višje stopnje obdelave in čim večje dodane vrednosti, s ciljem vzpostavljanja novih delavnih mest in razvoja manj razvitih območij; za zaščito okolja ob zagotavljanju trajnostnega razvoja; za sistematično zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja, za popolno debirokratizacijo države in vzpostavitev pogojev za uspešno delovanje vseh gospodarskih in negospodarskih sistemov in podsistemov, v korist ljudi.

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause je poudarila, da se uspešno izkoriščanje slovenskih razvojnih  možnosti lahko doseže samo s povezovalno in sodelovalno držo ter ob skupnem iskanju rešitev za sedanjost in prihodnost.

Predsednica GO SLS Darija Jamnik pa je poudarila pomen medsebojnega sodelovanja z namenom kakovostnejšega življenja. Kot primer je izpostavila SKZ pri SLS, ki pomaga povezovati kmete in podjetnike v različnih panogah s ciljem čim uspešnejšega skupnega nastopa v dobro vseh.

Hvala, dragi Franc, da kljub vsem krivicam, ki so se ti zgodile, danes brez sovraštva in maščevalnosti gradiš novo zgodbo v gibanju Povežimo Slovenijo. Ob tej nesrečni 10-letnici se ti v imenu SLS opravičujem tudi za krivico, ki se ti je zaradi montiranih sodnih procesov zgodila z izključitvijo iz SLS. Čeprav na to nisem imel nobene možnosti vpliva, naj to opravičilo predstavlja dobrodošlico k novim skupnim prizadevanjem za dobrobit Slovenije v gibanju Povežimo Slovenijo.

Povezava do posnetka: https://fb.watch/5gKwa8GlQe/

V gibanje Povežimo Slovenijo se povezujemo različni zaradi skupne odgovornosti za Slovenijo

Ljubljana, 3. maj 2021 – V pogovoru, objavljenem v današnji izdaji časopisa Delo je nekdanji okoljski minister g. Jure Leben predstavil programske in druge prioritete stranke, ki jo namerava ustanoviti 8. maja. Kot predsednik SLS, ki sooblikuje gibanje Povežimo Slovenijo in je za uspeh tega gibanja in skupne liste za parlamentarne volitve dala na razpolago celotno infrastrukturo, obžalujem ponižujoč ton g. Lebna pri ocenjevanju razlogov za oblikovanje gibanja Povežimo Slovenijo (PoS). Politične stranke, civilno družbene skupine in ugledni posamezniki, ki oblikujejo gibanje PoS, ne združujeta »oportunizem in lastni preživetveni instinkt« kot ponižujoče izjavi g. Leben. Nasprotno. 

Izhajajoč iz besed dr. Ernesta Petriča, dr. Nade Pavšer in drugih uglednih nosilcev gibanja PoS je temeljno poslanstvo PoS vzpostaviti sodelovanje ter povezati Slovence in vse slovenske državljane na temelju medsebojnega spoštovanja, spoštovanja Ustave RS in spoštovanja različnosti v vrednostnih opredelitvah. Na tem temelju želimo graditi gospodarsko uspešno državo in socialno pravično družbo zadovoljnih ljudi, s povabilom in vključevanjem najuglednejših, najuspešnejših in najbolj kompetentnih ljudi na ključna mesta odločanja. Tudi tako, da smo s ciljem skupnega uspeha nekateri najbolj izpostavljeni, ki smo se marsikaj naučili tudi iz lastnih napak, stopili korak nazaj. Zaradi krepitve zaupanja in graditve ustvarjalnih odnosov se odrekamo vsakršnim osebnim žalitvam in drugim negativnim aktivnostim, ki bi bile v nasprotju s spoštovanjem dostojanstva vsakega človeka. Za te cilje SLS z veseljem in ponosom daje na razpolago svojo močno in razvejano infrastrukturo z velikim številom županov, državnih in občinskih svetnikov, z evropskim poslancem in drugimi prizadevnimi  posamezniki, izmed katerih bodo številni tudi kandidati na skupni listi gibanja PoS. Obžalujem, da ponižujoč ton do povezovalnega gibanja PoS g. Leben uporabi ob hkratni izjavi, da ima do povezovanja pozitiven odnos.

Glede na to, da bodo na skupni listi gibanja PoS kot kandidati in kandidatke nastopile ugledne osebnosti različnih pogledov in političnih stališč, smo se dogovorili, da skupen program predstavlja vsebina slovenske Ustave. Ob usklajevanju konkretnih stališč do posameznih vprašanj pa bo osnovni kriterij predvsem avstrijska dobra praksa: od prizadevanj, da življenje na obdelanem in poseljenem podeželju, ki zagotavlja polno samooskrbo Slovenije z zdravo, doma pridelano hrano, postane prednost; za zaščito okolja ob zagotavljanju trajnostnega razvoja; za sistematično zagotavljanje skladnega regionalnega razvoja do debirokratizirane države in vzpostavljanja pogojev za uspešno delovanje vseh gospodarskih in negospodarskih sistemov in podsistemov, v korist ljudi. 

Tudi sedanjo avstrijsko vlado sestavljata dve nazorsko različni stranki, avstrijska Ljudska stranka in Zeleni. Njihov vladni program 2020-2024 ima naslov Iz odgovornosti za Avstrijo. Mi pa se povezujemo iz odgovornosti do Slovenije. Izkušnje nas učijo, da smo Slovenci dosegli največje stvari, ko smo sodelovali. Najboljši dokaz za to je osamosvojitev Slovenije pred 30. leti.

G. Lebnu želim uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev. Verjamem, da bomo pri številnih stališčih do okoljskih in drugih vprašanj v prihodnosti sodelovali v dobro Slovenije. Če ne prej, pa v parlamentarnih klopeh.

Marjan Podobnik

predsednik SLS

•  besedilo je objavljeno v spletnem časopisu Delu, na povezavi Odziv Marjana Podobnika, predsednika SLS

Ljubljana, 27. april 2021 – V SLS si želimo, da bi nas državni praznik Dan upora proti okupatorju povezoval kot dan spoštljivega spomina na vse, ki so se kadarkoli v slovenski zgodovini borili proti kateremukoli okupatorju in kateremukoli totalitarizmu, ki je od zunaj ali od znotraj skušal uničiti naš narod.

Aktiven družbeni aktivist je postal, ko se je uspešno zoperstavil okoljskemu uničenju ljubljanskega Barja v času komunizma. Vsled okoljskemu aktivizmu je v času demokratičnega vrenja slovenske pomladi soustanavljal stranko Zeleni Slovenije in se nato skupaj s somišljeniki pridružil Slovenski ljudski stranki (SLS). Po prvih demokratičnih volitvah je županoval v občini Ljubljana Vič – Rudnik in bil kasneje podžupan združenih občin mesta Ljubljane. Z zavzemanjem za skupno dobro slovenskega naroda je nadaljeval tudi po upokojitvi kot aktiven član upokojenskih združenj in od leta 2001 tudi predsednik Zveze upokojencev pri SLS. Danes pri svojih izpolnjenih 90 letih ostaja zvest in aktiven član Slovenske ljudske stranke. Za zvestobo in opravljeno delo se mu iskreno zahvaljujemo in mu želimo še na mnoga, zdrava leta.

• 

Danes je dan slovenske zastave, ki je spomin na 7. april 1848, ko je slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko trobojnico na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Dejanje je bilo odgovor na izobešanje nemške zastave na stolpu Ljubljanskega gradu, kar so storili nemški pripadniki Narodne garde.

Na današnji dan prvič na slovenskih tleh izobešena slovenska belo-modro-rdeča zastava je med Slovenci spodbudila zavest o skupnem jeziku, izročilu in kulturi, zavest o skupni domovini, zato so jo spontano v velikem številu izobešali na vsem narodnem območju. Tudi mi jo z veseljem obesimo kadarkoli in še posebej ob praznikih, da se bomo bolj ovedli, da nas tisto, kar nas združuje v narodno skupnost in je osnova za samostojno državo, povezuje mnogo bolj od vseh še tako nasprotnih mnenj in prepričanj.

Ali veste kdaj in kako izobesimo državno zastavo? Zastavo RS izobesimo vodoravno ali navpično. Pri tem pazimo, da je grb vedno na levi strani. Kdaj izobesimo državno zastavo?

8. februar, slovenski kulturni praznik

27. april, dan upora proti okupatorju

1. in 2. maj, praznik dela

25. junij, dan državnosti

17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom

15. september, dan vrnitve Primorske Republike k matični domovini

23. november, dan Rudolfa Maistra

26. december, dan samostojnosti in enotnosti.

• 

Novi Zakon o kmetijstvu, ki je v parlamentarni obravnavi, med drugim prinaša določbo, po kateri ob cestah kmetom ne bo več dovoljena prodaja kmetijskih pridelkov. Prav tako zakon namesto zmanjševanja birokracije v kmetijstvu le-to bistveno povečuje. Namesto zaščite kmetov, pa zakon kmete na številnih področjih nepotrebno omejuje, kar bo še zmanjšalo interes mladih za kmetovanje, dodatno poslabšalo samooskrbo s hrano in negativno vplivalo na obdelanost in poseljenost slovenskega podeželja. To so le nekateri izmed razlogov, zaradi katerih SLS nasprotuje predlogu Zakona o kmetijstvu in pričakuje, da se ga bo v postopku sprejemanja v parlamentu bistveno izboljšalo ali pa zavrnilo.

Z bombardiranjem sil osi se je 6. aprila 1941 začela druga svetovna vojna in petdesetletno obdobje treh totalitarizmov za večino slovenskega naroda. Iz te preizkušnje je med Slovenci dozorelo zavedanje o pomenu ideala demokracije in se izoblikovala zahteva po samostojni slovenski državi. Po drugi strani so rane preteklosti, ki jih je sprožil 6. april pred 80 leti, med nami močno žive še danes in nam vedno znova zamegljujejo pogled v prihodnost. Bombardiranje kraljeve Jugoslavije s strani sil osi je močno zarezalo tudi v delovanje Slovenske ljudske stranke, saj je v njem padel njen predsednik dr. Fran Kulovec, kar je gotovo vplivalo tudi na potek dogodkov v okupirani Sloveniji. Tudi zaradi vpletenosti v tedanje dogodke, ki so delovanje stranke za petdeset let potisnile v ilegalo in celo izgnanstvo, v Slovenski ljudski stranki aktivno podpiramo vsa iskrena prizadevanja po spravi v slovenskem narodu, kot je bila tudi zadnja Izjava SAZU o slovenski spravi.

Ljubljana, 31. marec 2021: Slovenska ljudska stranka je z zaskrbljenostjo sprejela informacijo o izjemno nizkem deležu, ki je v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) namenjen pridelavi hrane in povečanju slovenske samooskrbe s hrano. Od začetnih predlogov in zahtev za okoli 400 milijonov evrov sredstev, ki bi omogočila prilagoditev slovenskega kmetijstva novim razmeram in zahtevam, je bilo do pred kratkim predvidenih zgolj 76 milijonov evrov. Z najnovejšimi spremembami pa naj bi bilo številne nujne ukrepe v kmetijstvu s ciljem povečati samooskrbo in zadržati mlade na kmetijah, predvidenih le še 38 milijonov evrov. Obžalujemo ta podcenjujoč odnos do izjemno pomembnega vzpostavljanja pogojev za povečanje samooskrbe s hrano in to v času, ko zaradi morebitnih popolnih zapor meja, hrana postaja ob zdravilih strateško najpomembnejša dobrina.

V SLS pričakujemo, da bodo v nadaljnjih usklajevanjih in prerazporeditvah tako v okviru Načrta za okrevanje in odpornost kot tudi iz drugih virov dobili projekti za povečanje samooskrbe s hrano in ohranitev obdelanega in poseljenega podeželja bistveno večjo težo kot doslej, sicer se lahko zgodi, da bomo Slovenci lačni.

Predsednica Ursula von der Leyen pravi, da je Enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, ki pa v praksi še ni uresničeno. »V podjetništvu, politiki in družbi kot celoti lahko ves naš potencial uresničimo le, če bomo izkoristili vse naše talente in raznolikost. Ni dovolj, če vključimo le polovico prebivalstva, če izkoristimo le polovico zamisli ali polovico energije.«

Pojem enakost spolov v politiki razumemo kot razumevanje izzivov povezanih s spolom, kot na primer nasilje nad ženskami in razlike v plačilu med spoloma. Kaže predvsem na to, kako vrednote in norme vplivajo na našo realnost, pa tudi na stereotipe in strukture, ki ustvarjajo neenakosti. Pomanjkanje upoštevanja spola lahko privede do tega, da so storitve manj privlačne in dostopne za ženske in manjšine ali celo smrtonosne, kot na primer trk v avtomobilu, katerega varnostni testi ne upoštevajo meritev žensk, ali umiranje zaradi vbodne rane, ker policijski zaščitni jopič ne ustreza ženskemu telesu.

Uresničevanje ciljev enakosti spolov vodi v enakopravno družbo, kar je glavna naloga politike.

Odgovornost politike je ustvarjanje pogojev za enakost spolov. Zelo pomemben pogoj je oblikovanje javnega prostora. Ko vlagamo v javni prostor, se moramo zavedati, da vlagamo z denarjem davkoplačevalcev in zato si ne smemo dovoliti ustvarjati mesta in prostora za potrebe in interese le določenih skupin. To pomeni, da ker vemo, da so ženske velikokrat izpostavljene nasilju, bomo to upoštevali že pri osvetljevanju javnih površin in mest. Ker vemo, da ženske večinoma skrbijo za otroke in ostarele starše, bomo poskrbeli, da so vzgojno izobraževalne in zdravstvene institucije na dostopnih krajih, da je poskrbljeno za ugoden in zanesljiv javni prevoz itd.

Raziskave so pokazale, da je slovenska ženska med najbolj obremenjenimi v Evropi: večina žensk je polno zaposlenih, delovni čas ni enakomerno razporejen med ženskami in moškimi, ženska več ur porabi za skrb za otroke in ostarele starše, finančno si ne zmore privoščiti gospodinjskega pomočnika.

Pandemija covida-19 je še dodatno obremenila ženske: povečala se je obremenjenost tako v službi kot pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Povišala se je stopnja nasilja nad ženskami tako v družini kot izven. Kako politika reagira na odstrto realnost?

Menim, da je že skrajni čas, da v oblikovanje politike vključimo več žensk.

Ženske se v politiko ne vključujejo, ker se v njej ne prepoznajo. Politika bo postala ženska domena, ko bo vključila mehanizme, ki bodo razširili izbire, odprli dostop do virov in priložnosti, ko se bodo preoblikovale strukture in institucije, ki krepijo in ohranjajo spolno diskriminacijo in neenakost.

Ženske v Slovenski ljudski stranki

SLS je prva slovenska politična stranka, ki je leta 2003 sprejela Akcijski načrt za uresničitev enakih možnosti. Predsednik stranke Marjan Podobnik je večkrat poudaril, da se zaveda pomena Slovenske ženske zveze pri SLS. Pomembno je medse privabiti več žensk, ki bi soustvarjale politični prostor. Vendar pomembno se je iskreno vprašati, ali stranka nudi priložnosti sooblikovanja politike tudi za ženske. V katerih vsebinah SLS se ženske prepoznajo? Katerim vrednotam sledijo ženske v SLS?

Nekaj odgovorov na zgornja vprašanja smo dobili od vplivnih članic SLS:

• Polona Kambič, mag., županja Semiča
• Suzana Lara Krause, podpredsednica stranke SLS
• Darja Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS
• Maja Mateja Ažman, občinska svetnica SLS Občine Šmartno ob Paki

Na vprašanje, zakaj so se vključile v politiko SLS, so odgovorile, da so sprva vstopile, ker so bile povabljene k sodelovanju, vendar, ko so ugotovile, da lahko soustvarjajo okolje, ki bo po meri njihovih vrednot, so se tudi aktivno vključile.

Županja Polona Kambič, mag.: »Za kandidaturo za županjo sem se leta 2010 odločila iz razloga, ker sem že bila 10 let zaposlena na občini kot direktorica občinske uprave in je bil prehod veliko lažji, kot če bi se v to podala drugače. Moj takratni župan (SLS) je odšel v pokoj, zato me je nagovoril, da bi nadaljevala to, kar je sam v štirih mandatih ustvarjal in pri čemer sem mu tudi jaz daljše obdobje pomagala. Ta funkcija ni bila nikoli moj cilj, zgodila se je po sili razmer, ko sem končno privolila v kandidaturo in kasneje tudi zmagala. Sedaj sem na čelu Občine Semič že tretji mandat.«

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause: »V politiko sem vstopila, ker sem čutila, da samo opazovati ni dovolj. Da tudi ni dovolj o križih in težavah razpravljati ob kavi daleč od centrov odločanja. In, ker sem verjela (in to še verjamem), da imamo v Sloveniji vse pogoje, da zaživimo v pravični, pošteni, urejeni državi, v kateri bo dovolj prostora za uresničevanje ciljev posameznika. To ponovim še enkrat: dovolj prostora za uresničevanje ciljev – to seveda ne pomeni, da ti kar vse pripada, samo zato, ker si.«

Predsednica GO Darija Jamnik: »V politiko sem vstopila na pobudo takratnega predsednika OO SLS Škofja Loka in sicer najprej bolj kot pomoč pri pisanju zapisnikov, kasneje pa me je politika vedno bolj zanimala. V tistem času stranka ni bila na najboljšem glasu, ampak me to ni motilo, saj so bile vrednote, ki jih zagovarja, pomembnejši dejavnik. Po pogovoru s svojo družino in z njihovo podporo, pa sem naredila naslednji korak ter pristopila k stranki ter postala zelo aktivna članica.«

Na vprašanje, kako vidijo svojo vlogo na lokalnem/regijskem/državnem nivoju, so izpostavile sodelovanje, povezovanje in odgovornost mater. Pomembno jim je, da so lahko v družbi iskrenih ljudi.

Županja pravi, da je»po duši bolj operativec, nisem politik v klasičnem smislu razumevanja politike. Veseli me, da je politika na lokalnem nivoju še dokaj »čista«, tu delamo za ljudi iskreno in resnično, saj tu živimo in nam je res mar. Že v večjih občinah opažam, da je politika veliko bolj »umazana«, kar velja tudi za ostale nivoje. Taka politika me ne zanima.«

Predsednica GO na vseh nivojih vidi svojo vlogo v povezovanju in medsebojnem sodelovanju: »Trudim se, da bi bilo delovanje stranke povezano. Predvsem, da bi lokalni nivo imel popolno zaupanje v vodstvo, saj se potem lažje odloča za pot in smernice razvoja same stranke ter da ne bi bilo vodstvo oddaljeno od delovanja na lokalnem nivoju. Regionalni nivo pa je tisti del verige oziroma vmesni člen, ki zaradi številčnosti občinskih odborov pomaga pri koordinaciji, skratka tudi pomemben povezovalni člen. Glava pač mora vedeti, kaj delajo roke in noge, vsi skupaj pa morajo biti med seboj koordinirani. Poleg vsega pa skušam slediti poti, kjer se znamo med seboj poslušati in se tudi slišati, predvsem pa tudi spoštovati.« 

Podpredsednica SLS poudarja: »Življenjski meter je sicer kratek, a materi s podaljškom lastnega metra, ne more biti vseeno. Zato še vedno vztrajam. Čeprav se – pogosto – vztrajanje zdi jalovo. Ne glede na to, koliko govorimo o enakosti (ki je ne more biti, ker ženske in moški pač nismo enaki) in enakopravnosti (ki je imamo vsi polna usta in so je polni tudi dokumenti), smo še daleč od tam, da bodo priložnosti žensk, predvsem v politiki, enake priložnostim moških.«

In zakaj, kljub oviram, vztrajajo v politiki? 

Darja Jamnik: »Mislim, da lahko z mojim znanjem in izkušnjami še pripomorem, da bi se družba razvijala v smeri, kjer bodo vrednote, predvsem morala in etika ter tudi integriteta posameznika, pripeljale do uspešne družbe in nenazadnje do kvalitetnejšega življenja. V Sloveniji bi z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem vseh lahko dosegli razvoj in standard nam zelo primerljive sosednje Avstrije. Po drugi strani pa tudi kot ženska lahko dodam politiki drugačen pristop in videnje posameznih zadev, saj imamo ženske drugače razvita čustva ter čutila oziroma jih znamo drugače uporabiti kot moški. To navsezadnje lahko prinese pozitivne rezultate pri politiki. Naši predniki so se zelo borili, da so se kot narod obdržali, sedaj imamo svojo državo, ki jo moramo spoštovati in ohraniti v boljši kondiciji kot je sedaj. Ni mi vseeno kakšno Slovenijo bomo zapustili našim zanamcem.«

Polona Kambič: »Ravno zaradi tega, ker s svojim delovanjem lahko izrazim sebe in svoje vrednote ter jih skozi skrb za občanke in občane prenašam drugim, ker mi nihče ne kroji in diktira, kako moram misliti, govoriti in delati, me ta funkcija še zanima.«

Maja Ažman: »Verjamem, da lahko pozitivne spremembe v družbi in politiki dosežemo le z roko v roki, brez delitev in zamer. To je razlog, zakaj delujem v lokalni politiki: zdrav razum, spoštovanje in povezanost so temelji in hkrati pot, da dobre spremembe dosežemo le s sodelovanjem.«

Suzana Lara Krause: »Tudi, ko bo družba dovolj zrela za to, da bo v prve vrste spustila več žensk, bo veliko odgovornosti na nas samih. Same moramo poskrbeti za to – na dva načina. Najprej moramo zbrati pogum in se izpostaviti. Moramo najti čas in biti aktivne. Moramo sprejeti neprijetna vprašanja z dvignjeno glavo in brez slabe vesti. In kot drugo, moramo se podpreti. In kdaj pa kdaj tudi zborno zarjoveti, ko je katera izmed nas porinjena na stranski tir.«

Iluzorno je torej pričakovati, da se bo povečanje števila žensk v politiki zgodilo samo od sebe. Pomembno je odstraniti ovire, ki jih ženska ima ob vstopu v politiko, jih kandidirati na vseh ravneh, in jih tudi obdržati, ko bodo izvoljene in predvsem upoštevati njihove kakovostne in vsebinske prispevke.