Predsednica Ursula von der Leyen pravi, da je Enakost spolov temeljno načelo Evropske unije, ki pa v praksi še ni uresničeno. »V podjetništvu, politiki in družbi kot celoti lahko ves naš potencial uresničimo le, če bomo izkoristili vse naše talente in raznolikost. Ni dovolj, če vključimo le polovico prebivalstva, če izkoristimo le polovico zamisli ali polovico energije.«

Pojem enakost spolov v politiki razumemo kot razumevanje izzivov povezanih s spolom, kot na primer nasilje nad ženskami in razlike v plačilu med spoloma. Kaže predvsem na to, kako vrednote in norme vplivajo na našo realnost, pa tudi na stereotipe in strukture, ki ustvarjajo neenakosti. Pomanjkanje upoštevanja spola lahko privede do tega, da so storitve manj privlačne in dostopne za ženske in manjšine ali celo smrtonosne, kot na primer trk v avtomobilu, katerega varnostni testi ne upoštevajo meritev žensk, ali umiranje zaradi vbodne rane, ker policijski zaščitni jopič ne ustreza ženskemu telesu.

Uresničevanje ciljev enakosti spolov vodi v enakopravno družbo, kar je glavna naloga politike.

Odgovornost politike je ustvarjanje pogojev za enakost spolov. Zelo pomemben pogoj je oblikovanje javnega prostora. Ko vlagamo v javni prostor, se moramo zavedati, da vlagamo z denarjem davkoplačevalcev in zato si ne smemo dovoliti ustvarjati mesta in prostora za potrebe in interese le določenih skupin. To pomeni, da ker vemo, da so ženske velikokrat izpostavljene nasilju, bomo to upoštevali že pri osvetljevanju javnih površin in mest. Ker vemo, da ženske večinoma skrbijo za otroke in ostarele starše, bomo poskrbeli, da so vzgojno izobraževalne in zdravstvene institucije na dostopnih krajih, da je poskrbljeno za ugoden in zanesljiv javni prevoz itd.

Raziskave so pokazale, da je slovenska ženska med najbolj obremenjenimi v Evropi: večina žensk je polno zaposlenih, delovni čas ni enakomerno razporejen med ženskami in moškimi, ženska več ur porabi za skrb za otroke in ostarele starše, finančno si ne zmore privoščiti gospodinjskega pomočnika.

Pandemija covida-19 je še dodatno obremenila ženske: povečala se je obremenjenost tako v službi kot pri usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Povišala se je stopnja nasilja nad ženskami tako v družini kot izven. Kako politika reagira na odstrto realnost?

Menim, da je že skrajni čas, da v oblikovanje politike vključimo več žensk.

Ženske se v politiko ne vključujejo, ker se v njej ne prepoznajo. Politika bo postala ženska domena, ko bo vključila mehanizme, ki bodo razširili izbire, odprli dostop do virov in priložnosti, ko se bodo preoblikovale strukture in institucije, ki krepijo in ohranjajo spolno diskriminacijo in neenakost.

Ženske v Slovenski ljudski stranki

SLS je prva slovenska politična stranka, ki je leta 2003 sprejela Akcijski načrt za uresničitev enakih možnosti. Predsednik stranke Marjan Podobnik je večkrat poudaril, da se zaveda pomena Slovenske ženske zveze pri SLS. Pomembno je medse privabiti več žensk, ki bi soustvarjale politični prostor. Vendar pomembno se je iskreno vprašati, ali stranka nudi priložnosti sooblikovanja politike tudi za ženske. V katerih vsebinah SLS se ženske prepoznajo? Katerim vrednotam sledijo ženske v SLS?

Nekaj odgovorov na zgornja vprašanja smo dobili od vplivnih članic SLS:

• Polona Kambič, mag., županja Semiča
• Suzana Lara Krause, podpredsednica stranke SLS
• Darja Jamnik, mag., predsednica glavnega odbora SLS
• Maja Mateja Ažman, občinska svetnica SLS Občine Šmartno ob Paki

Na vprašanje, zakaj so se vključile v politiko SLS, so odgovorile, da so sprva vstopile, ker so bile povabljene k sodelovanju, vendar, ko so ugotovile, da lahko soustvarjajo okolje, ki bo po meri njihovih vrednot, so se tudi aktivno vključile.

Županja Polona Kambič, mag.: »Za kandidaturo za županjo sem se leta 2010 odločila iz razloga, ker sem že bila 10 let zaposlena na občini kot direktorica občinske uprave in je bil prehod veliko lažji, kot če bi se v to podala drugače. Moj takratni župan (SLS) je odšel v pokoj, zato me je nagovoril, da bi nadaljevala to, kar je sam v štirih mandatih ustvarjal in pri čemer sem mu tudi jaz daljše obdobje pomagala. Ta funkcija ni bila nikoli moj cilj, zgodila se je po sili razmer, ko sem končno privolila v kandidaturo in kasneje tudi zmagala. Sedaj sem na čelu Občine Semič že tretji mandat.«

Podpredsednica SLS Suzana Lara Krause: »V politiko sem vstopila, ker sem čutila, da samo opazovati ni dovolj. Da tudi ni dovolj o križih in težavah razpravljati ob kavi daleč od centrov odločanja. In, ker sem verjela (in to še verjamem), da imamo v Sloveniji vse pogoje, da zaživimo v pravični, pošteni, urejeni državi, v kateri bo dovolj prostora za uresničevanje ciljev posameznika. To ponovim še enkrat: dovolj prostora za uresničevanje ciljev – to seveda ne pomeni, da ti kar vse pripada, samo zato, ker si.«

Predsednica GO Darija Jamnik: »V politiko sem vstopila na pobudo takratnega predsednika OO SLS Škofja Loka in sicer najprej bolj kot pomoč pri pisanju zapisnikov, kasneje pa me je politika vedno bolj zanimala. V tistem času stranka ni bila na najboljšem glasu, ampak me to ni motilo, saj so bile vrednote, ki jih zagovarja, pomembnejši dejavnik. Po pogovoru s svojo družino in z njihovo podporo, pa sem naredila naslednji korak ter pristopila k stranki ter postala zelo aktivna članica.«

Na vprašanje, kako vidijo svojo vlogo na lokalnem/regijskem/državnem nivoju, so izpostavile sodelovanje, povezovanje in odgovornost mater. Pomembno jim je, da so lahko v družbi iskrenih ljudi.

Županja pravi, da je»po duši bolj operativec, nisem politik v klasičnem smislu razumevanja politike. Veseli me, da je politika na lokalnem nivoju še dokaj »čista«, tu delamo za ljudi iskreno in resnično, saj tu živimo in nam je res mar. Že v večjih občinah opažam, da je politika veliko bolj »umazana«, kar velja tudi za ostale nivoje. Taka politika me ne zanima.«

Predsednica GO na vseh nivojih vidi svojo vlogo v povezovanju in medsebojnem sodelovanju: »Trudim se, da bi bilo delovanje stranke povezano. Predvsem, da bi lokalni nivo imel popolno zaupanje v vodstvo, saj se potem lažje odloča za pot in smernice razvoja same stranke ter da ne bi bilo vodstvo oddaljeno od delovanja na lokalnem nivoju. Regionalni nivo pa je tisti del verige oziroma vmesni člen, ki zaradi številčnosti občinskih odborov pomaga pri koordinaciji, skratka tudi pomemben povezovalni člen. Glava pač mora vedeti, kaj delajo roke in noge, vsi skupaj pa morajo biti med seboj koordinirani. Poleg vsega pa skušam slediti poti, kjer se znamo med seboj poslušati in se tudi slišati, predvsem pa tudi spoštovati.« 

Podpredsednica SLS poudarja: »Življenjski meter je sicer kratek, a materi s podaljškom lastnega metra, ne more biti vseeno. Zato še vedno vztrajam. Čeprav se – pogosto – vztrajanje zdi jalovo. Ne glede na to, koliko govorimo o enakosti (ki je ne more biti, ker ženske in moški pač nismo enaki) in enakopravnosti (ki je imamo vsi polna usta in so je polni tudi dokumenti), smo še daleč od tam, da bodo priložnosti žensk, predvsem v politiki, enake priložnostim moških.«

In zakaj, kljub oviram, vztrajajo v politiki? 

Darja Jamnik: »Mislim, da lahko z mojim znanjem in izkušnjami še pripomorem, da bi se družba razvijala v smeri, kjer bodo vrednote, predvsem morala in etika ter tudi integriteta posameznika, pripeljale do uspešne družbe in nenazadnje do kvalitetnejšega življenja. V Sloveniji bi z medsebojnim sodelovanjem in povezovanjem vseh lahko dosegli razvoj in standard nam zelo primerljive sosednje Avstrije. Po drugi strani pa tudi kot ženska lahko dodam politiki drugačen pristop in videnje posameznih zadev, saj imamo ženske drugače razvita čustva ter čutila oziroma jih znamo drugače uporabiti kot moški. To navsezadnje lahko prinese pozitivne rezultate pri politiki. Naši predniki so se zelo borili, da so se kot narod obdržali, sedaj imamo svojo državo, ki jo moramo spoštovati in ohraniti v boljši kondiciji kot je sedaj. Ni mi vseeno kakšno Slovenijo bomo zapustili našim zanamcem.«

Polona Kambič: »Ravno zaradi tega, ker s svojim delovanjem lahko izrazim sebe in svoje vrednote ter jih skozi skrb za občanke in občane prenašam drugim, ker mi nihče ne kroji in diktira, kako moram misliti, govoriti in delati, me ta funkcija še zanima.«

Maja Ažman: »Verjamem, da lahko pozitivne spremembe v družbi in politiki dosežemo le z roko v roki, brez delitev in zamer. To je razlog, zakaj delujem v lokalni politiki: zdrav razum, spoštovanje in povezanost so temelji in hkrati pot, da dobre spremembe dosežemo le s sodelovanjem.«

Suzana Lara Krause: »Tudi, ko bo družba dovolj zrela za to, da bo v prve vrste spustila več žensk, bo veliko odgovornosti na nas samih. Same moramo poskrbeti za to – na dva načina. Najprej moramo zbrati pogum in se izpostaviti. Moramo najti čas in biti aktivne. Moramo sprejeti neprijetna vprašanja z dvignjeno glavo in brez slabe vesti. In kot drugo, moramo se podpreti. In kdaj pa kdaj tudi zborno zarjoveti, ko je katera izmed nas porinjena na stranski tir.«

Iluzorno je torej pričakovati, da se bo povečanje števila žensk v politiki zgodilo samo od sebe. Pomembno je odstraniti ovire, ki jih ženska ima ob vstopu v politiko, jih kandidirati na vseh ravneh, in jih tudi obdržati, ko bodo izvoljene in predvsem upoštevati njihove kakovostne in vsebinske prispevke.