Ljubljana, 23. avgust 2021 – Danes obeležujemo svetovni dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. SLS je že na Kongresu leta 1994 v posebni deklaraciji izrazila spoštovanje vsem, ki so se kdaj koli borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu in tako gradili povezano družbo sodelovanja in razvoja.

26. avgusta letos bo praznoval 108. rojstni dan eden največjih simbolov neomajnega boja proti vsem totalitarizmom, tržaški pisatelj Boris Pahor. Njegov zgled nam je navdih za vztrajna in neomajna prizadevanja za krepitev resnične demokracije kot največjega jamstva, da se nam zgodovina z uničujočimi totalitarizmi nikoli več ne ponovi.

Vir slike: sl.avktarget.com

Ljubljana, 17. avgust 2021 – Ob državnem prazniku SLS izraža spoštovanje in hvaležnost vsem prekmurskim Slovencem in Slovenkam, da so ohranili svoj jezik, kulturo in budili narodno zavest po ponovni združitvi z matično domovino, čeprav so stoletja živeli izven meja svoje matične domovine.

Ob današnjem državnem prazniku, dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, se spominjamo zgodovinskega dogodka, množičnega ljudskega zborovanja v Beltincih. Na njem so plebiscitarno podprli združitev Prekmurja k matični državi po prvi svetovni vojni.

Jugoslovanska vojska je oblast v Prekmurju prevzela 12. avgusta leta 1919, potem ko so velesile po koncu prve svetovne vojne na pariški mirovni konferenci soglašale, da ta del ozemlja pripada Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nato pa je 17. avgusta vojaška oblast upravo nad Prekmurjem prepustila civilni oblasti na zborovanju v Beltincih.

Iskrene čestitke vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter vsem, ki s ponosom proslavljamo ta dan.

V javni razpravi je Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike v Sloveniji od leta 2023 do 2027. Gre za dokument, ki bo znatno vplival na to, kako se bo razvijalo kmetijstvo in podeželje, kako bo država skrbela za pridelavo hrane in s tem na stopnjo samooskrbe prebivalcev Slovenije. Razprava bo trajala do 15. avgusta 2021.

Svoj pogled na strateški načrt, ki po njunem mnenju to ni, sta danes na novinarski konferenci predstavila član Državnega sveta RS in član Sveta KGZS Branko Tomažič ter bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanji poslanec Državnega zbora RS Ciril Smrkolj, oba tudi člana Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki.

Kakšni bi morali biti cilji SKP?

»Cilj nove Skupne kmetijske politike (SKP) mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje,« je poudaril Tomažič in spomnil na to, da nam pri tokratnem načrtu SKP Evropska unija pušča možnost, da si sami zastavljamo cilje, ki jih nato moramo tudi doseči, sicer bomo plačevali kazni. »V SKP so zapisani cilji, za katere ne verjamem, da jih bomo dosegli, med drugim visok odstotek ekološke pridelave,« je pojasnil.

Cilji po mnenju Tomažiča v dokumentu sploh niso opredeljeni, poleg tega pa bi bilo treba SKP debirokratizirati in jo narediti enostavno ter pregledno, da bi se vsak lahko odločil, v kateri ukrep bo šel. »Namesto zmanjšanja števila ukrepov se njihovo število povečuje, kar zamegljuje stanje; kmetje bodo težko sledili vsem ukrepom,« je pojasnil. Prav tako bi moral biti velik poudarek na večji pridelavi hrane, na način, da bi bila neposredna plačila namenjena kmetom, ki res obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano, ne pa lastnikom kmetijskih površin, ki poleg tega, da zaračunajo najemnino, nato poberejo še subvencije.

»Na voljo je manj denarja za prestrukturiranje kmetij, kot je bilo v preteklosti. Poleg tega pa mali kmet ne bo uspel s prijavami na razpise, zato bo večino denarja, ki ga je že tako ali tako manj, šlo za d.o.o.-je in  druge firme,« je poudaril Tomažič in dodal, da v SKZ pri SLS zagovarjajo čim večji delež enotnega plačila po hektarju, s čimer bi prišlo do manj drobljena po posameznih ukrepih in preprečilo to, da bi mali kmetje izgubili sredstva, kar se bo po SKP, kot je napisana zdaj, tudi zgodilo. Prav tako v SKZ pri SLS ne pristajajo na to, da se iz prvega stebra sredstva prenašajo na drugi steber. »Država naj zagotovi dodatna sredstva za drugi steber,« so zapisali v izjavi za javnost.

Židan nas ni poslušal in sedaj ni nič bolje

Tomažič je poudaril, da v slovenski kmetijski politiki ni prave strategije. Epidemija covida-19 je pustila posledice tudi na kmetijstvu. Spomnila nas je tudi, da živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, velikih vremenskih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, nimamo nobenega zagotovila, da bomo lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali zgolj na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Zato je treba nemudoma spremeniti kmetijsko politiko tako, da bo le-ta spodbujala kmete k večji pridelavi hrane.

Ekonomski ter socialni položaj kmetov pa se žal namesto izboljšanja, iz dneva v dan slabša. Trgovina si še vedno reže svoj kos pogače in trgovska veriga slovenskega kmeta ne jemlje kot enakovrednega partnerja. Veliko je uvoza, pri tem pa je tudi premalo kontrole sledljivosti (ostanki pesticidov, zdravil). Pri tem je treba poudariti, da slovenski kmetje uporabljajo bistveno manj gnojil, škropiv, antibiotikov kot druge države, prav tako je daleč največji delež kmetijskih površin v Naturi 2000 v primerjavi z drugimi evropskimi državami, sta se strinjala oba govorca.

Odkupne cene so nižje kot v drugih primerljivih državah, hrana pa je na policah enako draga, če ne celo dražja. Ker je položaj kmetov vse slabši, se vedno več kmetij opušča. Na to so v SKZ opozarjali že prejšnjega kmetijskega ministra Dejana Židana (SD), je dejal Tomažič, a niso bili slišali. »Prejšnja kmetijska politika nas je pripeljala v manjšo pridelavo in večje opuščanje. Tudi sedanja garnitura se na naše pozive in predloge ne odziva,« je dodal.

Se bliža čas za ponovno zaporo mejnih prehodov?

Nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj je uvodoma spomnil, da je čas žetve in včasih so v takem času potekala aktivna pogajanja o odkupnih cenah žita, letos to slabo poteka. Spomnil je tudi na nekatere druge akcije, ki so reševale nepravična razmerja in prenizke odkupne cene. »Leta 1993 so kmetje znotraj SKZ pri SLS in Zadružne zveze pa tudi Sindikata kmetov Slovenije stopili skupaj in organizirali zaporo mejnih prehodov zaradi neurejene carinske zaščite, odkupnih cen mleka in mesa in štiridnevnemu protestu je sledil podpis sporazuma,« je spomnil in dodal: »Po letu 2000, pred vstopom v Unijo, in po vstopu v Unijo po letu 2004 je Slovenija izgubila možnost vplivanja na razmere na trgu, prešli smo v tržno gospodarstvo, za katerega niti slovenski kmet niti slovenske institucije v kmetijstvu niso bile ustrezno pripravljene.«

Po njegovem izračunu smo v Sloveniji samo na področju odkupnih cen lesa v zadnjih dvajsetih letih izgubili cca tri milijarde evrov v primerjavi z drugimi državami. Meni, da bi morale zadruge odločno nastopiti in delati na tem, da se ponudba lesa skoncentrira in tudi v širšem evropskem prostoru ponuja in dosega evropsko primerljive cene. Prav tako pa bi morali biti tudi pri mleku, mesu, grozdju, žitu in drugih pridelkih.

Odkupne cene v Sloveniji so v primerjavi z evropskim prostorom neprimerno nižje, čeprav so stroški pridelave in predelave (energija, mehanizacija, delovna sila …) popolnoma primerljivi. Ocenjuje se tudi, da je letno kmetijstvo izgubilo cca do 300 milijonov evrov v obdobju 2000 do 2020 primerjalno s stroški pridelave in odkupnimi cenami s sosednjimi in drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Danska). To pa rezultira v praznjenju podeželja in opuščanju kmetovanja, predvsem pa vpliva na to, da mladi ne kmetujejo ter kmetije, ko stari gospodar več ne zmore, propadajo. »Ne glede na napore EU se razumna razmerja niso vzpostavila in posledično prihaja do plenjenja kmeta,« je poudaril Smrkolj.

Primer krompirja

Smrkolj je poudaril, da ne glede na to, da so odkupne cene pri slovenskem pridelovalcu nizke, potrošniki drago plačujejo tako slovensko hrano, kot hrano uvoženo iz Evropske unije pa tudi iz tretjih držav. Slovenska kmetijska politika je pogosto nespametna, sta se strinjala oba govorca, kot dokaz za to pa podala primer krompirja.

»Ne vem, kdaj je bila umaknjena prepoved uvoza krompirja iz Egipta,« je dejal in pojasnil, da domač slovenski krompir kmetje kompostirajo, ker ga trgovci od njih ne vzamejo. »Za 15 do 20 centov na kilogram kmet dostavi prebran, očiščen krompir v trgovino, tam pa se prodaja po 80 centov v sezoni, izven sezone pa celo po dva do tri evre na kilogram,« je povedal in dodal, da bi za osnovna živila morali določiti razmerja tako, da bi vsak dobil svoj košček pogače tako v pridelavi, v predelavi in na poti do končnega potrošnika, kjer cena mora biti še vedno dostopna.

Največji absurd pri tem je, da hkrati uvažamo krompir iz Egipta, domačim pridelovalcem pa dajemo sektorsko pomoč za pridelavo krompirja, ki gre potem na kompost. »Naravne ujme ne morejo nikoli toliko škoditi slovenskemu kmetu kot nespametna kmetijska politika in ravnodušnost vlad do kmeta,« je bil oster Tomažič.

Prispevek avtorice Suzane Lare Krause je bil objavljen v časopisu Slovenec, 22. julija 2021.

Ljubljana, 22. 7. 2021 – V javni razpravi je Strateški načrt za izvajanje skupne kmetijske politike (SKP) v Sloveniji od leta 2023 do 2027. Gre za dokument, ki bo znatno vplival na to, kako se bo razvijalo kmetijstvo in podeželje, kako bo država skrbela za pridelavo hrane in s tem na stopnjo samooskrbe prebivalcev Slovenije. Razprava bo trajala do 15. avgusta 2021.

Svoj pogled na strateški načrt, ki po njunem mnenju to ni, sta danes na novinarski konferenci predstavila član Državnega sveta RS in član Sveta KGZS Branko Tomažič ter bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter nekdanji poslanec Državnega zbora RS Ciril Smrkolj, oba tudi člana Slovenske kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki.

Kakšni bi morali biti cilji SKP?

»Cilj nove Skupne kmetijske politike (SKP) mora po prepričanju SKZ pri SLS sloneti na slovenskem kmetijstvu, ki bo zagotavljalo čim večjo pridelavo hrane, zagotavljalo prehransko varnost, povečalo samooskrbo z lokalno pridelano hrano in spodbujalo mlade, da ostanejo na kmetijah ter ohranjajo obdelano in poseljeno podeželje,« je poudaril Tomažič in spomnil na to, da nam pri tokratnem načrtu SKP Evropska unija pušča možnost, da si sami zastavljamo cilje, ki jih nato moramo tudi doseči, sicer bomo plačevali kazni. »V SKP so zapisani cilji, za katere ne verjamem, da jih bomo dosegli, med drugim visok odstotek ekološke pridelave,« je pojasnil.

Cilji po mnenju Tomažiča v dokumentu sploh niso opredeljeni, poleg tega pa bi bilo treba SKP debirokratizirati in jo narediti enostavno ter pregledno, da bi se vsak lahko odločil, v kateri ukrep bo šel. »Namesto zmanjšanja števila ukrepov se njihovo število povečuje, kar zamegljuje stanje; kmetje bodo težko sledili vsem ukrepom,« je pojasnil. Prav tako bi moral biti velik poudarek na večji pridelavi hrane, na način, da bi bila neposredna plačila namenjena kmetom, ki res obdelujejo zemljo in pridelujejo hrano, ne pa lastnikom kmetijskih površin, ki poleg tega, da zaračunajo najemnino, nato poberejo še subvencije.

»Na voljo je manj denarja za prestrukturiranje kmetij, kot je bilo v preteklosti. Poleg tega pa mali kmet ne bo uspel s prijavami na razpise, zato bo večino denarja, ki ga je že tako ali tako manj, šlo za d.o.o.-je in  druge firme,« je poudaril Tomažič in dodal, da v SKZ pri SLS zagovarjajo čim večji delež enotnega plačila po hektarju, s čimer bi prišlo do manj drobljena po posameznih ukrepih in preprečilo to, da bi mali kmetje izgubili sredstva, kar se bo po SKP, kot je napisana zdaj, tudi zgodilo. Prav tako v SKZ pri SLS ne pristajajo na to, da se iz prvega stebra sredstva prenašajo na drugi steber. »Država naj zagotovi dodatna sredstva za drugi steber,« so zapisali v izjavi za javnost.

Židan nas ni poslušal in sedaj ni nič bolje

Tomažič je poudaril, da v slovenski kmetijski politiki ni prave strategije. Epidemija covida-19 je pustila posledice tudi na kmetijstvu. Spomnila nas je tudi, da živimo v povsem nepredvidljivih časih zaradi pandemije, velikih vremenskih sprememb, mednarodnih zaostrovanj, … kar pomeni, nimamo nobenega zagotovila, da bomo lahko zagotavljali dovolj hrane za slovenske potrošnike, če se bomo zanašali zgolj na uvoz in ne bomo bistveno povečali samooskrbe z doma pridelano hrano. Zato je treba nemudoma spremeniti kmetijsko politiko tako, da bo le-ta spodbujala kmete k večji pridelavi hrane.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 imamo v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev ali za 9 % manj kot v 2010 (74.646) in za 21 % manj kot v 2000 (86.467). Vir slike in teksta: SURS.

Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji se zmanjšuje. Po prvih začasnih podatkih iz Popisa kmetijstva 2020 imamo v Sloveniji 67.927 kmetijskih gospodarstev ali za 9 % manj kot v 2010 (74.646) in za 21 % manj kot v 2000 (86.467).

Ekonomski ter socialni položaj kmetov pa se žal namesto izboljšanja, iz dneva v dan slabša. Trgovina si še vedno reže svoj kos pogače in trgovska veriga slovenskega kmeta ne jemlje kot enakovrednega partnerja. Veliko je uvoza, pri tem pa je tudi premalo kontrole sledljivosti (ostanki pesticidov, zdravil). Pri tem je treba poudariti, da slovenski kmetje uporabljajo bistveno manj gnojil, škropiv, antibiotikov kot druge države, prav tako je daleč največji delež kmetijskih površin v Naturi 2000 v primerjavi z drugimi evropskimi državami, sta se strinjala oba govorca.

Odkupne cene so nižje kot v drugih primerljivih državah, hrana pa je na policah enako draga, če ne celo dražja. Ker je položaj kmetov vse slabši, se vedno več kmetij opušča. Na to so v SKZ opozarjali že prejšnjega kmetijskega ministra Dejana Židana (SD), je dejal Tomažič, a niso bili slišali. »Prejšnja kmetijska politika nas je pripeljala v manjšo pridelavo in večje opuščanje. Tudi sedanja garnitura se na naše pozive in predloge ne odziva,« je dodal.

Se bliža čas za ponovno zaporo mejnih prehodov?

Nekdanji kmetijski minister Ciril Smrkolj je uvodoma spomnil, da je čas žetve in včasih so v takem času potekala aktivna pogajanja o odkupnih cenah žita, letos to slabo poteka. Spomnil je tudi na nekatere druge akcije, ki so reševale nepravična razmerja in prenizke odkupne cene. »Leta 1993 so kmetje znotraj SKZ pri SLS in Zadružne zveze pa tudi Sindikata kmetov Slovenije stopili skupaj in organizirali zaporo mejnih prehodov zaradi neurejene carinske zaščite, odkupnih cen mleka in mesa in štiridnevnemu protestu je sledil podpis sporazuma,« je spomnil in dodal: »Po letu 2000, pred vstopom v Unijo, in po vstopu v Unijo po letu 2004 je Slovenija izgubila možnost vplivanja na razmere na trgu, prešli smo v tržno gospodarstvo, za katerega niti slovenski kmet niti slovenske institucije v kmetijstvu niso bile ustrezno pripravljene.«

Po njegovem izračunu smo v Sloveniji samo na področju odkupnih cen lesa v zadnjih dvajsetih letih izgubili cca tri milijarde evrov v primerjavi z drugimi državami. Meni, da bi morale zadruge odločno nastopiti in delati na tem, da se ponudba lesa skoncentrira in tudi v širšem evropskem prostoru ponuja in dosega evropsko primerljive cene. Prav tako pa bi morali biti tudi pri mleku, mesu, grozdju, žitu in drugih pridelkih.

Odkupne cene v Sloveniji so v primerjavi z evropskim prostorom neprimerno nižje, čeprav so stroški pridelave in predelave (energija, mehanizacija, delovna sila …) popolnoma primerljivi. Ocenjuje se tudi, da je letno kmetijstvo izgubilo cca do 300 milijonov evrov v obdobju 2000 do 2020 primerjalno s stroški pridelave in odkupnimi cenami s sosednjimi in drugimi državami (Avstrija, Nemčija, Danska). To pa rezultira v praznjenju podeželja in opuščanju kmetovanja, predvsem pa vpliva na to, da mladi ne kmetujejo ter kmetije, ko stari gospodar več ne zmore, propadajo. »Ne glede na napore EU se razumna razmerja niso vzpostavila in posledično prihaja do plenjenja kmeta,« je poudaril Smrkolj.

Smrkolj je poudaril, da ne glede na to, da so odkupne cene pri slovenskem pridelovalcu nizke, potrošniki drago plačujejo tako slovensko hrano, kot hrano uvoženo iz Evropske unije pa tudi iz tretjih držav. Slovenska kmetijska politika je pogosto nespametna, sta se strinjala oba govorca, kot dokaz za to pa podala primer krompirja.

V Sloveniji je v skladiščih še nekaj tisoč ton krompirja, ki ga kmetje ne morejo prodati zaradi poceni uvoza. Vir slike: Gorenjski glas.

V Sloveniji je v skladiščih še nekaj tisoč ton krompirja, ki ga kmetje ne morejo prodati zaradi poceni uvoza.

»Ne vem, kdaj je bila umaknjena prepoved uvoza krompirja iz Egipta,« je dejal in pojasnil, da domač slovenski krompir kmetje kompostirajo, ker ga trgovci od njih ne vzamejo. »Za 15 do 20 centov na kilogram kmet dostavi prebran, očiščen krompir v trgovino, tam pa se prodaja po 80 centov v sezoni, izven sezone pa celo po dva do tri evre na kilogram,« je povedal in dodal, da bi za osnovna živila morali določiti razmerja tako, da bi vsak dobil svoj košček pogače tako v pridelavi, v predelavi in na poti do končnega potrošnika, kjer cena mora biti še vedno dostopna.

Največji absurd pri tem je, da hkrati uvažamo krompir iz Egipta, domačim pridelovalcem pa dajemo sektorsko pomoč za pridelavo krompirja, ki gre potem na kompost. »Naravne ujme ne morejo nikoli toliko škoditi slovenskemu kmetu kot nespametna kmetijska politika in ravnodušnost vlad do kmeta,« je bil oster Tomažič.

Prispevek je objavljen:

Zakonodajni referendum o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G) bo potekal v nedeljo, 11. julija 2021.
Referendumsko vprašanje se bo glasilo: “Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?”
 
Slovenska ljudska stranka (SLS) je vedno podpirala ustanovo referenduma kot najvišji izraz demokratične volje ljudstva, ki nam je nenazadnje pred 30 leti prinesla samostojno slovensko državo. Pravica posameznika, da na volitvah ali referendumu soodloča o usodi slovenske skupnosti, je temeljna človekova pravica. Vendar pa vsaka pravica od nas terja tudi odgovoren odnos do nje.
Kot je pomembno, da se pred pomembnimi zasebnimi odločitvami, o njihovih posledicah poglobljeno pozanimamo, je smiselno, da tudi odločitve za skupnost sprejemamo kar najbolje poučeni. Pristojnim za pripravo in tistim, ki so popravke Zakona o vodi sprejeli, javnosti ni uspelo dovolj jasno razložiti, kje naj bi prišlo do domnevnega izboljšanja varstva vodnih bregov in omejitve njihove izrabe v zgolj javni namen. Zato je preko 50.000 naših sodržavljanov podprlo pobudo za zgoraj omenjeni referendum. Tudi organizatorji predloga za referendum so pri svojem nagovarjanju k podpisu javnost zavajali s pavšalnimi trditvami, ki z vsebino zakona nimajo kaj dosti skupnega. Težko se bo našel kdo, ki bi verjel, da si je več kot polovica podpisnikov zahteve za referendum Zakon o vodah prebrala.
V SLS smo se z novim Zakonom o vodi že pred časom seznanili in ugotovili, da nova ureditev prinaša jasnejšo opredelitev pristojnosti javnih ustanov pri urejanju obale, omogoča lažje urejanje javne infrastrukture in poplavne varnosti, ter bolje varuje obalo pred zasebnimi željami za gospodarsko izrabo, ki bi omejila javno dostopnost obale. V presoji o podpori zakonu se SLS naslanja tudi na izkušnje svojih županov, ki imajo najbolj pristen stik s potrebami lokalnega prebivalstva in so najpomembnejši branik pred degradacijo okolja. Župani, ki se sicer neradi opredeljujejo do državnih tem, so novi Zakon o vodi podprli, saj jim bo olajšal delo v skupno dobro njihove skupnosti tudi na območju obal, potokov, rek in jezer.
Dopolnitev Zakona o vodah bi vsekakor lahko bila celovitejša in bolj trajnostno naravnana, a njegova zavrnitev na referendumu bi prinesla le ohranitev starega zakona, ki je kvečjemu slabši, zagotovo pa prav nobenega izboljšanja. Na referendumu zato SLS spodbuja h glasovanju v podporo novemu Zakonu o vodah. Še bolj pa se nam zdi pomembno, da bi tako tisti, ki so zakon pripravili in ga sprejeli, kot tisti, ki mu odločno nasprotujejo, ne glede na izid referenduma, skupaj poskusili poiskati še boljšo rešitev.
Verjamemo, da bo sedaj referendumska kampanja pomagala razčistiti zavajajoče interpretacije zapisanega v zakonu. Predvsem pa želimo, da kampanja poteka v duhu korektne predstavitve stališč, brez sovražnega govora in strpno.

• Torej, udeležimo se referenduma in glasujmo ZA Zakon o vodah.  
   

Marjan Podobnik,
Predsednik SLS

Slovenski Načrt za okrevanje in odpornost je danes prejel pozitivno oceno. Da je za tem načrtom veliko trdega dela, je poudarila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Ob tem dosežku iskreno čestitamo naši dolgoletni članici, državni sekretarki Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Moniki Kirbiš Rojs, ki je uspešno vodila operativno delovno skupino in opravila delo v dobro Slovenije. Celotno delo so za razliko od mnogih drugih držav, za katere so načrte pripravljale agencije, opravili sami, kljub polenom pod noge in jasnem izražanju nezaupanja v uspeh njihovega dela, ki ga je bilo slišati tako s strani opozicije kot tudi s strani mnogih medijev. In ne le, da so za načrt dobili pozitivno mnenje, temveč so ga dobili med prvimi.

Poslanec v evropskem parlamentu Franc Bogovič SLS/EPP in podpredsednik SLS je že decembra lani napovedal uspeh NOO in črpanja evropskih sredstev, z besedami: »Izredno pomembno je tudi, kdo v državi vodi kohezijsko politiko. Dokler je koordinacija kohezijske politike v rokah državne sekretarke v Službi Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko mag. Monike Kirbiš Rojs, sem miren.«

Monika iskrene čestitke in hvala ti za odlično opravljeno delo! Smo ponosni in hvaležni.

Ljubljana, 11. junij 2021 – SLS v celoti podpira današnjo zahtevo Društva SKZ – Slovenska kmečka zveza, naj predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije nemudoma skliče izredno sejo Sveta KGZS, kjer bi obravnavali kritične razmere v številnih kmetijskih panogah in sprejeli sklepe za izboljšanje razmer. Ob tem SLS poziva vlado in resornega ministra, naj se s problematiko slovenskega kmetijstva začnejo ukvarjati bolj sistematično z iskanjem sistemskih rešitev, ki bi trajno zagotavljale sprejemljive pogoje za kmetovanje in s tem spodbudile mlade, da ostanejo na kmetijah. Življenje na slovenskem podeželju mora postati prednost, če želimo ohraniti podeželje obdelano in poseljeno ter zagotoviti večjo pridelavo in višjo samooskrbo z domačo hrano, kar je še posebno pomembno v primeru različnih kriz in zapor meja. Najnovejše podražitve hrane v trgovinah niso posledica višjih odkupnih cen pri kmetih. Nasprotno. V številnih kmetijskih panogah realni prihodki kmetom celo padajo, saj se obenem dvigajo cene repromateriala in surovin.

V SLS opozarjamo, da je vsako podcenjevanje problemov slovenskih kmetov in kmetijstva lahkomiselno in neodgovorno, saj so posledice pogosto dolgoročne ali celo nepopravljive.  

V SLS se zavzemamo za sistematsko usposabljanje učiteljev in drugih vključenih v izobraževalni proces za delo z otroki s posebnimi potrebami. To izobraževanje pa mora biti tako dodiplomsko kot tudi nadaljnje profesionalno izobraževanje in usposabljanje (delavnice, seminarji, nadgrajevanje znanja, redno predstavljanje novih možnosti in podobno, izmenjava mnenj z drugimi strokovnjaki doma in v tujini).

V SLS rešitev zatečenega stanja vidimo v današnjemu času prilagojenem dualnem izobraževanju.