Mnogi, tudi številčno veliko večji narodi od slovenskega, nimajo svoje lastne države in nekateri se prav zdaj borijo za svojo samostojnost. Ob tem zavedanju smo Slovenci lahko toliko bolj veseli, ponosni in predvsem hvaležni tistim, ki so nam omogočili, da danes živimo v demokratični in samostojni slovenski državi. Slovenska ljudska stranka vam želi lepo praznovanje njenega rojstnega dne!

Ljubljana, 14. 6. 2022 – Po osamosvojitvi Slovenije smo kmetice in kmetje pričakovali, da se bodo razmere v kmetijstvu uredile tako cenovno, kot tudi kar se tiče drugih pogojev, ki vplivajo na socialni položaj kmečke družine. Žal se to ni zgodilo. Suša leta 1992 je povzročila dodaten velik izpad prihodka kmetov in že decembra 1992 je bil v organizaciji Slovenske kmečke zveze pri SLS organiziran protestni shod v Ljubljani. Ker pogajanja o odkupnih cenah mleka, mesa in žita niso prinesla rezultatov, so se začele priprave na velik protest z zaporami mejnih prehodov, s ciljem doseči razumne odkupne cene mleka, mesa in žita ter prelevmanske zaščite. Protest so organizirale Slovenska kmečka zveza pri SLS, Zadružna zveza in Sindikat SKZ pri SLS v nastajanju. Ker tudi zadnji poskus dogovora ni uspel, je v ponedeljek, 14. 6. 1993 prišlo do zapore prvih dveh mejnih prehodov, Dolga vas in Hodoš v Prekmurju. Odziva s strani vlade ni bilo, zato smo v torek zaprli še mejne prehode Gornja Radgona, Podlehnik, Most-Borl, Šentilj, v sredo pa smo zaprli mejne prehode na Dolenjskem proti Hrvaški, primorski kmetje pa so zaprli mejne prehode proti Italiji. V sredo zvečer so se začela pogajanja z ministrstvom za trgovino. Pogajanja z ministrom do ranega jutra niso bila uspešna. Organizatorji protesta smo zaprli z gorenjskimi in kmeti občine Domžale cesto Trzin – Črnuče, Grosupeljčani in Vrhničani pa so prišli v četrtek zjutraj na Prešernovo ulico v Ljubljano in do vlade RS. Istočasno pa so nekateri gorenjski kmetje izvedli zaporo mejnega prehoda predora Karavanke. S protestom kmetov so bili izredno nezadovoljni uvozniki in špediterji, ker je bil na ta način blokiran uvoz hrane in živih živali v Slovenijo. Tako obširna zapora je povzročila, da so se začela resna pogajanja pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. Pogajana so bila naporna, vendar uspešna. V četrtek ob osmih zvečer so se pogajanja uspešno zaključila. S strani Zadružne zveze je bil prisoten Leon Frelih, skupino predstavnikov Slovenske kmečke zveze pri SLS je vodil dr. Franc Zagožen, takratni poslanec v Državnem zboru RS. Pri pogajanjih je bil prisoten tudi Evgen Sapač kot državni svetnik, Alojz Metelko, poslanec Državnega zbora RS v mandatu 1992-1996, Ciril Smrkolj kot predstavnik Sindikata slovenske kmečke zveze pri SLS v nastajanju in nekateri drugi. Predsednik vlade je pričakoval, da se zapore umaknejo, vendar smo zahtevali in tudi dosegli, da se je pripravil sporazum, ki je dolgoročno reguliral določanje cen kmetijskih pridelkov in uvedbo prelevmanov. Ta sporazum je bil podpisan v četrtek, 17. 6. 1993 pozno zvečer. In šele takrat smo umaknili traktorje z mejnih prehodov. Učinki tega protesta so bili dolgoročno pomembni za položaj kmetov, kmetic in družinskih kmetij ter celotnega slovenskega kmetijstva.

Vstop Slovenije in slovenskega kmetijstva v Evropsko Unijo z zahtevo po prostem trgu s kmetijskimi pridelki, proizvodov in izdelkov je povzročil, da država Slovenija nima veliko pristojnosti pri reguliranju nesorazmerij na trgu. Sistem trženja hrane je prepuščen poslovnim dogovorom, predvsem med zadrugami, živilsko pridelovalno industrijo in trgovino. Nizke odkupne cene v Sloveniji napram sosednjim državam so povzročile izjemno nizko samooskrbo s hrano v Sloveniji. Poslabšan je ekonomski in socialni položaj kmetov, zato prihaja do opuščanja kmetovanja, še posebno v hribovitem svetu, pa tudi drugod.

Pred kratkim je bil v članku The Economista zapis da je 23 držav, ki predstavljajo 10 % svetovne ponudbe hrane, uvedlo prepoved izvoza hrane, dodatno k temu, da Rusija in Ukrajina dobavljata 28 % pšenice, s katero se globalno trguje, 29 % ječmena, 15 % koruze in 75 % sončničnega olja, česar letos ne bo na voljo. Vlade uvajajo logične ukrepe in želijo za svoje prebivalstvo zagotoviti dovolj hrane. In kako smo organizirani v Sloveniji?

Kmetje smo v celotni vertikalni verigi v najtežjem položaju. Spremembe za kratko obdobje se v zadnjem času zgodijo le, če zagrozimo s protesti in zaporami državne meje, saj na ključnih mestih v politiki nimamo svojih predstavnikov, ki bi s svojo strokovnostjo in odločnostjo zagotavljali perspektivno prihodnost slovenskega kmetijstva.

Ker situacija postaja vedno bolj brezupna, bo verjetno prišlo do dodatnega zmanjšanja samooskrbe s slovensko hrano. Kot kaže bomo tudi kmetje morali slediti prilagajanju na aktualne razmere in smo zaradi svojega obstoja primorani zmanjševati stroške in posledično določenih kmetijskih opravil ne bomo več izvajali, kar bo dolgoročno bistveno vplivalo na količino in kvaliteto pridelane hrane in samooskrbe v Sloveniji. Odgovornost za nastalo situacijo in pravočasno ukrepanje nosijo ključni politični odločevalci.

Žal tudi po zadnjih volitvah predstavnikov kmetov ni ne v parlamentu ne v vladi, zato se ob 29-letnici velikega kmečkega protesta postavlja vprašanje, ali bo iskanje rešitve s protesti res edina možnost za izboljšanje položaja slovenskega kmeta in kmetijstva. Upamo, da ne in da bo vlada dr. Roberta Goloba nemudoma sprejela ukrepe, ki bodo povečali oskrbo slovenskih potrošnikov s slovensko hrano in zagotovili dostojno življenje slovenskim kmetom.

Marko Cigler, predsednik SKZ pri SLS

Ciril Smrkolj, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v obdobju 1997-2000

Danes se poslavljamo od pisatelja, akademika Borisa Pahorja, velike osebnosti 20. stoletja in našega časa.

Najino srečevanje se je začelo ob prizadevanjih Zavoda 25. junij za pravično mejo med Slovenijo in Hrvaško, kjer nas je g. Boris Pahor močno podprl. Od takrat sva skupaj dolga leta prijateljevala in si na različne načine medsebojno pomagala in se podpirala. Spoznal sem ga kot neprekosljivega pričevalca o zavrženosti vseh totalitarizmov 20. stoletja, fašizma, nacizma in komunizma, katerih uničevalno moč je tudi osebno izkusil. Do konca svojega dolgega in pisateljsko ter vsestransko bogatega življenja je ostal zvest svojemu temeljnemu poslanstvu, prenašati naprej, še posebno mladim rodovom Slovencev, Italijanov in drugih narodov svoje izkušnje in zavest o nesprejemljivosti totalitarizmov in o nujnosti stalne čuječnosti, da se ne ponovijo.

Kot odgovor na osebno prestano gorje in gorje milijonov drugih žrtev pa ni sprejemal sovraštva in želje po maščevanju, pač pa ljubezen. Zato je bil in ostaja glas vesti Evrope 20. stoletja in našega časa, ki se vse bolj izgublja v relativizmu, kjer je vedno manj jasno in sprejeto, kaj je prav in kaj narobe. Boris Pahor je to, kaj je prav in kaj narobe, imel pri sebi jasno postavljeno in je to tudi javno izražal, ne glede na to, da so ga zaradi stališč do nekega vprašanja imeli za levičarja, zaradi stališč do drugega vprašanja pa za desničarja. Vrednostno in politično je sebe opredeljeval za krščanskega socialca, zato je bil kritičen in občutljiv tudi na odklone kapitalizma. 

Boris Pahor je bil navidezno dolga leta na obrobju, dejansko pa v središču slovenstva, slovenske besede in slovenske usode. Zato je bil in ostaja tudi svetilnik in sidro slovenstva.  

Življenje in usoda Borisa Pahorja sta resnično dokaz, da ko veš, kdo in kaj si, si rodoviten navznoter do lastnega narodnega občestva in ustvarjalen navzven, do sosednjih in drugih narodov.

Hvala, gospod Boris Pahor, za skupaj preživeti čas, ki me je izjemno obogatil in trajno zaznamoval. Hvala za vašo zapuščino, iz katere bomo lahko neomejeno črpali, če jo bomo sprejeli in jo razumeli. In hvala vam za vaše življenjsko pričevanje, da je ljubezen močnejše od sovraštva in smrti.

Naj se v Bogu, v katerega ste veroval, spočije vaša duša.

Sorodnikom, prijateljem in vsem, ki ste spoštovali pokojnega Borisa Pahorja, izražam iskreno sožalje.

Marjan Podobnik

V Trstu, 7. 6. 2022

Ljubljana, 30. 5. 2022 – V 109. letu je umrl akademik Boris Pahor, velik Slovenec prejšnjega in tega stoletja, nosilec številnih domačih in tujih priznanj, avtor v številne jezike prevedenega romana Nekropola in številnih drugih proznih del. Dolga leta, posebno v času njegove častitljive starosti, sva prijateljevala na poseben način. Včasih se nam zdi, da ljudje, ki jih iz različnih razlogov gledamo in spremljamo s posebnim spoštovanjem, nimajo vsakodnevnih potreb in problemov navadnih smrtnikov. Pa ni tako. In prav reševanje nekaterih vsakodnevnih problemov naju je tako zbližalo, da sem dodobra  spoznal človeka, ki zasluženo uživa veliko priznanje za svoj pisateljski opus pa tudi zaradi svojih življenjskih izkušenj in težkih preizkušenj. Ko sem ga obiskoval na njegovem domu v Kontovelu nad Trstom, je še dolgo po praznovanju svoje 100-letnice vsak dan po zajtrku sedel za svoj pisalni stroj in pisal. Skoraj do konca življenja, ko so mu že zelo pošle fizične moči, je ohranjal veliko jasnost misli in spominjanja dogodkov iz svojega življenja. Doživel in preživel je vse tri totalitarizme 20. stoletja, fašizem, nacizem in komunizem. Zato je bil še toliko bolj občutljiv na ponovno oživljanje teh propadlih idej in sistemov, ki so pustili za seboj nepojmljivo trpljenje. Večkrat mi je rekel, da mu je hudo, ker ga v Sloveniji, še posebno mladi, manj poslušajo, še manj pa upoštevajo kot na primer v Italiji, ko mladim Italijanom govori o nevarnosti oživljanja fašizma. Rekel sem mu, da se ne strinjam povsem, saj na primer vem, da ga moji otroci zelo spoštujejo. »Seveda, ker ste jim vi to rekli«, je vztrajal in rekel, da če bi bilo drugače, bi ga vabili po Sloveniji, da bi govoril ljudem, še posebno mladim, tako kot so ga vabili na številna predavanja po Italiji.  

O grozljivih izkušnjah v nacističnem koncentracijskem taborišču je med drugim zapisal: »Tisto ozračje groze pa se je nekje vsesalo v celice mojih možganov in kar precej let je trajalo, da sem se rešil smrtne teme, ki se mi je zajedla v zavest.« O tem, kako je po preživetju grozot fašizma in nacizma sprejemal novo povojno oblast v Sloveniji je nekoč zapisal: »Da pa bi bila Slovenija spet v rokah neke diktature, tokrat ne tuje, ampak slovenske, to mi ni šlo v račun na noben način; da bi primorski človek, ki je dal skozi fašizem, ki je dal skozi nacizem, moral dati skozi še domačo diktaturo.«  

Čeprav so ga in ga nekateri še vedno skušajo ozko ideološko ukalupiti po svoji levi ali desni meri, je jasno, da ob poznavanju njegovega življenja in dela to ni mogoče. Za stvari v katere je verjel, je zastavil sebe v celoti, ne glede na to, ali so ga imeli za posamezna stališča za izpričanega desničarja ali levičarja. Ker je na primer do konca z velikim spoštovanjem govoril o Edvardu Kocbeku in ker je bil zelo kritičen do nekaterih stališč Vatikana, so ga nekateri označevali za levičarja. Ker je poudarjal izjemen pomen narodne zavesti in ker je dal pobudo, da se slovenski himni k 7. kitici Prešernove Zdravljice (»da ne bomo Slovenci edini, ki v himni ne govorimo o svojem narodu«) doda 2. kitica, ki govori o Slovencih in o Bogu, so ga nekateri umestili med desničarje. O narodni zavesti je med drugim dejal: »Narodna zavest pomeni gojiti ljubezen do svoje domovine, kulture, jezika, ne pa opevanja in poveličevanja. K zdravju nekega človeka pa sodi, da se ne loči od te zavesti. Čeprav je narod majhen, kakor smo mi. Res pa je, da to zahteva določeno mero samozavesti in ponosa. Še posebej ponosa.« In še: »Od države, katere predsednik me je odlikoval zaradi moje skrbi za narodno zavest in ljubezen do našega jezika pričakujem vsaj to, da bi v program slovenskih šol uvrstila tudi pouk o patriotizmu oziroma o narodni zavesti.«

V času pred referendumom o sporazumu o arbitraži glede meje med Slovenijo in Italijo je bil prepričan, da to ni prava pot in da bomo Slovenci verjetno izgubili dele našega ozemlja in predvsem dostop na odprto morje. Po neki novinarski konferenci mi je rekel: »Pripravljen sem se tudi prikleniti na vrata slovenskega parlamenta, če bi kaj pomagalo. A vem, da ne bi pomagalo.«

Ko se bomo v začetku prihodnjega tedna zadnjič poslovili od Borisa Pahorja in bodo številne njegove misli postale del trajne narodove in civilizacijske zgodovine, bomo morda lažje sprejeli in ponotranjili njegove misli o ljubezni in opozorila o zavrženosti vseh totalitarizmov, da nam tega tragičnega dela 20. stoletja ne bo potrebno nikoli več ponavljati.

V svojem imenu in v imenu SLS izražam družini in prijateljem Borisa Pahorja iskreno sožalje.

Marjan Podobnik

*

Številne misli Borisa Pahorja si lahko ogledate tudi na dokumentarnem filmu: »Marjan Podobnik: Moja srečanja z Borisom Pahorjem.«

Povezava do filma: https://www.youtube.com/watch?v=8zomhkB9PJ8&ab_channel=S-TVSkledar

Iščete primerno sejno sobo in sočasno brezplačno parkiranje (v popoldanskem času) za udeležence?

Ponujamo vam možnost najema sejne sobe v 1. nadstropju stavbe na Gospodinjski ulici 8 v Ljubljani. Sejna soba je sodobno opremljen svetel prostor in sprejme do 30 udeležencev. Za uporabo je na voljo tehnična oprema (projekcijsko platno, LCD projektor in prenosni računalnik). Zelo primerna je za sestanke, poslovna srečanja, tečaje manjših skupin, ….

Najem sejne sobe je možen od ponedeljka do petka od 8. ure dalje. V popoldanskem času, po 16. uri je možnost brezplačnega parkiranja pred poslovno stavbo za udeležence, ostalo po dogovoru. Prav tako je po dogovoru souporaba kuhinje.

Lokacija sejne sobe: nahaja se v drugem delu poslovne stavbe KGZS, v bližini Kina Šiška. Dostop je možen iz Celovške ceste (iz smeri Šiška – center mesta) ali iz Derčeve ulice (iz smeri center mesta- Šiška)

Cena najema:  v ceni je vključena uporaba tehnične opreme (električni priključki)

•             1 ura najema – 20 eur

•             3 ure najema – 50 eur

•             5 ur najema – 75 eur

•             8 urni najem – 100 eur

Vse cene so brez DDV.

Za vse dodatne informacije nas prosim pokličite na +386 1 241 88 00 ali nam pišite na elektronski naslov sls@sls.si.

Odpoved rezervacije:  rezervacijo sejne sobe je možno odpovedati do 3 delovni dni pred datumom rezervacije brezplačno. V nasprotnem primeru zaračunavamo 50% dogovorjene cene najema.

SLS si je skozi vso zgodovino prizadevala za iskanje tistega, kar Slovenci dojemamo kot skupni interes.

Ljubljana, 11. 5. 2022 – Predsednik SLS Marjan Podobnik in predsednica Glavnega odbora SLS Darija Jamnik sta pred jutrišnjo 34-letnico ustanovitve SKZ – današnje SLS – spregovorila o zgodovini SLS, o volitvah in načrtih SLS v prihodnje.

Marjan Podobnik je uvodoma poudaril, da si je SLS skozi 34-letno in tudi vso 130-letno zgodovino bolj ali manj uspešno prizadevala za iskanje tistega, kar Slovenci v najširši večini dojemamo kot skupni interes.

Vodilo delovanja stranke so bila in ostajajo krščanska etika ter vrednote slovenskega naroda, prepletene z zapuščino evropske civilizacije.

12. maja 1988 so se kmetje in drugi udeleženci množičnega zborovanja v Unionski dvorani v Ljubljani nedvoumno opredelili za dobrobit slovenskega kmetstva, pa tudi za parlamentarno demokracijo in pot do samostojne Slovenije.

V skladu s poslanstvom prizadevanja za skupni interes je SLS pred več kot dvema letoma, v ozračju vse globljega razkola in vse ostrejše govorice drug mimo drugega, oblikovala pobudo za gibanje Povežimo Slovenijo s ciljem vzpostavitve novega zaupanja med različno mislečimi. Na letošnjih volitvah številni prepoznavni posamezniki in kakovostna skupna lista gibanja Povežimo Slovenijo žal ni prepričala dovolj volivcev, čeprav je bil na srečanjih po vsej Sloveniji vtis, da ljudje iščejo več sodelovanja in povezovanja.

Podobnik je tudi povedal, da bo skladno s stališči Glavnega odbora SLS stranka na lokalnih volitvah nastopila samostojno, odprta pa je za medsebojno podporo pri volitvah županov in tudi za dogovor na predsedniških volitvah in na volitvah državnih svetnikov. O nadaljnjem sodelovanju bodo predstavniki strank in gibanja Povežimo Slovenijo nadaljevali pogovore v naslednjih tednih. 

Kongres SLS, na katerem Marjan Podobnik, ker mu ni uspelo pripeljati SLS nazaj v parlament ne bo več kandidiral za predsednika SLS, bo morda že pred dopusti, najkasneje pa do jesenskih volitev.

Predsednica GO SLS Darija Jamnik je izpostavila veliko prizadevanje kandidatk in kandidatov, lokalnih volilnih štabov in vodstev na državni ravni v času volilne kampanje, zato je razočaranje, ker lista Povežimo Slovenijo ni prestopila parlamentarnega praga, razumljivo. Povedala je, da se občinski odbori SLS po Sloveniji že aktivno pripravljajo na lokalne volitve, pa tudi na pomladitev in programsko ter kadrovsko osvežitev SLS na lokalni in državni ravni.

Darija Jamnik je nato predstavila in povabila na dogajanje ob jutrišnji obletnici SLS.

V organizaciji občine Škofja Loka in Prosvetnega društva Sotočje pod pokroviteljstvom predsednika države bosta jutri, v četrtek, 12. maja 2022 ob 17.00 uri na Omanovi domačiji v Zmincu predsednik države g. Borut Pahor in župan Škofje Loke g. Tine Radinja odkrila spominsko ploščo Ivanu Omanu. Pred tem pa bo ob 15.30 uri v škofjeloški župnijski cerkvi Svetega Jakoba zahvalna sveta maša za Ivana Omana in za vse pokojne člane in podpornike SLS.

Spoštovani,
 

v četrtek, 12. maja 2022 bo minilo 34 let od ustanovitve Slovenske kmečke zveze, današnje SLS. Slovenska kmečka zveza je bila ustanovljena 12. maja 1988 kot prva demokratična politična stranka po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Na dan obletnice bo predsednik države g. Borut Pahor skupaj z županom Škofje Loke g. Tinetom Radinjo v Zmincu, na domačiji Omanovih, ob 17.00 uri odkril spominsko ploščo Ivanu Omanu. Pred tem bo ob 15.30 uri v župnijski cerkvi Svetega Jakoba v Škofji Loki, (Cankarjev trg 14, Škofja Loka) zahvalna sveta maša za Ivana Omana in vse pokojne člane in podpornike SLS.

Lepo vabljeni.  

Ljubljana, 4. maj 2022 – Sinoči se je prvič po volitvah sestal Izvršilni odbor Slovenske ljudske stranke in opravil prvo analizo volitev. Ob razočaranju, da kljub odlični ekipi kandidatk in kandidatov lista Povežimo Slovenijo ni prestopila parlamentarnega praga je IO SLS ocenil, da je bila odločitev SLS za gibanje Povežimo Slovenijo prava in pravočasno predstavljena slovenskim volivcem. Čeprav na teh volitvah temeljna ideja gibanja Povežimo Slovenijo ni bila podprta v pričakovani meri, da bi lahko predstavniki SLS in drugih strank gibanja to vsebino zastopali v parlamentu, bo SLS še naprej delovala povezovalno, saj verjamemo, da je taka drža potrebna in bo v prihodnosti tudi nagrajena. Smo tudi zavezani 40.000 volivcem, ki so skupno listo gibanja Povežimo Slovenijo podprli na volitvah.

SLS bo na seji Glavnega odbora in klavzuri nadaljevala z analizo volitev in skušala poiskati optimalne vsebinske, organizacijske in kadrovske rešitve za SLS, ki jih bodo obravnavali in se o njih odločali delegati na prihajajočem Kongresu SLS.

Člani IO SLS so izrazili priznanje kandidatkam in kandidatom SLS in drugih strank, njihovim volilnim štabom ter vodstvu SLS za prizadevno delo v času volilne kampanje, kar pa žal ni zadostovalo za uspeh na volitvah.

Spoštovani,
danes sem preko Twitterja nagovoril kandidatke in kandidate ter volivce gibanja Povežimo Slovenijo in napovedal, da na prihajajočem Kongresu SLS ne bom več kandidiral za predsednika SLS.

“Volitve so mimo. Nad rezultatom sem razočaran, saj je izjemno ekipo kandidatk in kandidatov podprlo le 40.000 volivcev. Vsem, ki ste podprli našo listo, se v imenu SLS in svojem imenu še enkrat zahvaljujem. Zahvaljujem se tudi vsem, ki ste se udeležili volitev. Obenem čestitam zmagovalcem volitev gibanju Svoboda, SDS, Novi Sloveniji, SD in stranki Levica, ki so se uvrstile v DZ RS. Kot pobudnik ideje gibanja Povežimo Slovenijo želim, da bi princip sodelovanja vsaj ob najpomembnejših vprašanjih udejanjali vsi poslanci. Ker mi kot predsedniku SLS ni uspelo pripeljati nazaj v slovenski parlament, na prihajajočem kongresu ne bom več kandidiral za predsednika SLS. Skupaj s sodelavci se bom zavzel za pomladitev in osvežitev stranke ter vsebinsko in kadrovsko razširitev njenega delovanja. SLS bo kot lastnik znamke Povežimo Slovenijo, ki smo jo s podpisanim sporazumom na parlamentarnih volitvah uporabljali skupaj s stranko Konkretno, Zeleni Slovenije, Listo Franca Kanglerja – Novo ljudsko stranko Slovenije in Novimi socialdemokrati, o nadaljnjih korakih odločala v kratkem. SLS bo v prihodnjem tednu imela tako sejo Glavnega odbora kot tudi sejo Izvršilnega odbora, kjer bomo opravili analizo volitev in se dogovorili, kako iti na predsedniške in lokalne volitve. Sam podpiram skupen nastop tudi naprej. Ob koncu bi se želel še enkrat javno zahvaliti vsem kandidatkam in kandidatom liste Povežimo Slovenijo in vsem, ki ste pomagali na lokalni in državni ravni. Čeprav obžalujem, da številnih predlogov volilnega štaba nismo uspeli udejanjiti, verjamem, da smo vsi delali z najboljšimi nameni.”

Marjan Podobnik,
predsednik SLS in vodja volilnega štaba gibanja Povežimo Slovenijo

___________________________________________

Vabilo na odkritje spominske plošče Ivanu Omanu    Vabimo vas na odkritje spominske plošče Ivanu Omanu v četrtek, 12. maja 2022, ob 17. uri v Zmincu pri Škofji Loki. Spominsko ploščo bo odkril predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor. Lepo vabljeni, da se dogodka, ki bo potekal na 34. obletnico ustanovitve Slovenske kmečke zveze v Unionski dovrani v Ljubljani, udeležite v čimvečjem številu.

___________________________________________

SLS odločno obsoja nestrpnost do slovenske glasbe
Ljubljana, 29. 4. 2022 – V SLS smo z zaskrbljenostjo sprejeli informacijo, da je bila ob snemanju videospota za pesem Moja Slovenija narodno zabavna skupina »Fehtarji« deležna grobega zmerjanja: »Pi*ka vam materna Slovenska, spi*dite«.
Ljubljana je slovensko glavno mesto, v katerem živijo Slovenci in predstavniki drugih narodov in narodnosti. SLS ne bo nikoli pristala na to, da bi bili ustvarjalci slovenske glasbe ali drugih vrst kulture blateni ali onemogočeni v svojem delovanju zato, ker so Slovenci oziroma ustvarjajo slovensko glasbo.
Nova politična razmerja v slovenskem prostoru predstavljajo dodaten izziv odgovornim za vnaprejšnje preprečevanje takšnih ali podobnih ekscesov. Zato pozivamo župana mesta Ljubljane in pristojne državne ustanove, da naredijo vse, kar je potrebno, da se bo slovenska prestolnica in celotna Slovenija razvijala v smeri družbe strpnosti in sožitja.

V nadaljevanju objavljamo celoten zapis skupine Fehtarji, ki je objavljen na njihovi Facebook profilu:

“ [JE IGRATI NARODNO-ZABAVNO GLASBO RES SRAMOTNO?]

Danes zjutraj smo imeli še zadnji dan snemanja videospota za naš prihajajoči singel »Moja Slovenija«, ki ga izdajamo naslednji petek. Malo pred sedmo uro se zberemo na Kongresnem trgu v naši lepi prestolnici Ljubljani, kjer smo nameravali posneti nekaj finalnih kadrov. Točno na tem mestu se bo namreč odvil 20. maja naš koncert, katerega Fehtarji in več tisoč obiskovalcev nestrpno čakamo. Dogovorili smo se, da bomo oblečeni v srajce in »irharce«. Tako se namreč imenujejo usnjene hlače, ki so sestavni del slovenske narodne noše.

Ravno pričenjamo s prvim kadrom, ko v našo bližino pristopi skupina 3 mladenk in mladeniča, ki pridejo opazovat dogajanje. Režiser zakliče »akcija« in zazvenijo prvi takti naše melodije, katera ima klasičen »narodno-zabavni« zven. Lepo je bilo slišati slovensko narodno-zabavno glasbo sredi Ljubljane, sploh ker nas je vznemirjala misel, da bomo to pesem na tem mestu kmalu lahko igrali za širšo množico naših poslušalcev. Nato pa sledi šok. Grupa mladih, ki je pred tem pristopila v našo bližino, začne živalsko vpiti na nas: “P**ka vam materna Slovenska! Sp**dite v tisto jebe** selo od ker ste pršli! Crknite prokleti kmetje!« Spogledamo se. Seveda smo obnemeli. Želeli smo obrazložitve in vprašali kaj želijo od nas? Oni pa nadaljujejo: »Utaknite si te irharce pa hozentregarje nekam! Pridite raje ob 12ih, ko nas bo več!«

V glavnem mestu NAŠE SLOVENIJE smo v deloma slovenski narodni noši snemali videospot za narodno-zabavno pesem s SLOVENSKIM besedilom, v kateri pojemo o ljubezni do naše DOMOVINE. Nakar nas štirje mladci, ki so govorili tekoče slovensko, obmetavajo s takimi vulgarnimi in neprimernimi opazkami. Kaj nismo v Sloveniji? Kako je to sploh mogoče? Ali je sramotno poslušati našo glasbo, po kateri nas poznajo evropski narodi? In najpomembneje: JE BITI SLOVENEC SRAMOTA?

Se razume, seveda bi mu najraje prešteli zobe in pretipali rebra. Vendar nas starši niso tako učili. Tudi če ne sprejemamo drugačnosti, oziroma se z nečim ne strinjamo, to še ne pomeni, da bomo ljudi vsesplošno žalili in jih označevali. Pričakovali bi, da se ljudje mirno umaknemo, če ne sprejemamo okusa, mnenj drugih, ne pa da se obkladamo z žaljivkami.

Priznamo, dogodek nas ni pustil ravnodušne. V ustih je ostal grenak okus. Člani skupine Fehtarji tak odnos do slovenske glasbe težko toleriramo. Na Kongresnem trgu bomo izvajali pesmi slovenskih glasbenikov in peli v slovenskem jeziku. Z izborom izvedenih skladb, z izborom naših glasbenih gostov bomo pokazali, da nas plemeniti tudi različnost in da nas poleg športa povezuje lahko tudi glasba. Želimo, da smo,na to, da smo SLOVENCI, PONOSNI!

Spoštovani obiskovalci našega koncerta, mogoče pa velja razmisliti, da 20. maja na Kongresni trg prinesete seboj SLOVENSKE ZASTAVE. Fehtarji se strinjamo, da bi bil pogled na množico le njih izredno lep.

Fehtarji “

___________________________________________
NOVICE IZ EU PARLAMENTA

Franc Bogovič na evropskem srečanju na Češkem   Praga, 28. 4. 2022 – V Pragi začenjamo EPP Group in the European Pariliament srečanje, katerega osrednja tema je ruska agresija na Ukrajino. Nagovoril nas je nekdanji predsednik Ukrajine Petro Poroshenko. Zaprosil je za krepitev sankcij ter za vojaško, humanitarno in gospodarsko pomoč. Njegov zaključek: Pomagajte nam, da pomagamo vam.

Smo v dneh velikonočnih praznikov in času priprave na največji krščanski praznik. Velika noč je praznik, ki ga praznujemo po prvi spomladanski polni luni. V teh velikonočnih praznikih je veliko simboličnih stvari, posebno mesto pa ima zavedanje vnovičnega prebujanja vsega živega, saj praznujemo zmagoslavje vstajenja.

Naj v vas vzbudi novo upanje, nova pričakovanja, nov začetek, skratka v vaš dom naj prinese pomladno veselje.

Vzemimo si čas za svoje najbližje in tudi vse tiste, ki jim želimo sporočiti dobre želje ter ohranimo medsebojno sodelovanje in pozitivne misli.

NAJ VAM VELIKA NOČ NAKLONI OBILO BLAGOSLOVA VSTALEGA ODREŠENIKA,
MIRU, NOVEGA UPANJA, PA TUDI LJUBEZNI DO DOMOVINE IN VSEH LJUDI.