Letos praznujemo 150-letnico rojstva velikega mednarodno priznanega vrhunskega slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika, ki je med drugim zaznamoval ureditev urbanega okolja v Ljubljani. Včeraj, 4. januarja 2022, smo v ta namen v Knjižnici SLS pripravili pogovor o kulturi in v razmišljanjih izpostavili tudi gostujočo mednarodno razstavo Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo. 

Po uvodnem pozdravu predsednika SLS Marjana Podobnika in koordinatorke gibanja Povežimo Slovenijo dr. Nade Pavšer je svoje razmišljanje podal dr. Damjan Prelovšek, zgodovinar in odličen poznavalec življenja in dela Jožeta Plečnika, ki je prepričan, da je Plečnik eden največjih Slovencev vseh časov. »Plečnik je za vse generacije, ki bodo sledile, velika šola arhitekture. Ne gre za to, da bi posnemali oblike njegove arhitekture, ampak duha, to, kar je on z arhitekturo hotel povedati,« je dejal. Plečnikovo ahitekturno ustvarjanje je temeljilo na  teoriji neškega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem se je šolal. Njegova dela v Ljubljani so Kongresni trg, ureditev okolice Ljubljanice in gradnja mostov, pokopališče Žale, nekdanja zbornica za trgovino, v kateri je zdaj ustavno sodišče. Leta 1947 je zasnoval tudi načrt za slovenski parlament, ki pa je žal ostal neuresničen. 

Dogodek v Knjižnici SLS je bil posvečen tudi  gostujoči mednarodni razstavi Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo. Zbrane sta nagovorila sig. Marco Pellegrini, predsednik Kulturnega Centra Studium iz Gorice (Italija), sin avtorja gostujoče mednarodne razstave in Bogdan Vidmar, skrbnik razstave ter duhovnik in župnijski vikar v Novi Gorici, ki sta izpostavila veliko vlogo bratov Cirila in Metoda ter dodala, da njuno poslanstvo razumemo kot izraz naše identitetne pripadnosti. 

Nekaj misli o dediščini Cirila in Metoda je zapisala tudi slovenska senatorka v Rimu dr. Tatjana Rojc. »Ko se sprašujemo o koreninah Evrope, katere sopatrona sta na željo Janeza Pavla II postala tudi sveta brata Ciril in Metod, se seveda v prvi vrsti sprašujemo tudi o vplivu krščanstva na kulturni razvoj Slovanov in posredno tudi Evrope same. Slovenci so njuno evangeljsko delo v glavnem doživljali posredno, ker je pokristjanjevanje glavnine Slovencev sledilo drugačni poti, res pa je, da je smisel njune evangelizacije pustil pomemben pečat tudi v slovenski kulturi« pravi dr. Rojčeva in dodaja, da nas razstava popelje preko življenja in pomena bratov Cirila in Metoda ter ponuja možnost za razmislek  o posledicah, ki jih je njuno delo prinašalo v zgodovino slovanskih narodov in Evrope za časa njihovega življenja in skozi stoletja vse do današnjih dni.

Ob mednarodni gostujoči razstavi je v Knjižnici SLS razstavljen tudi originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Za obiskovalce bo ogled do nadaljnega možen vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro. 

V Sloveniji 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan pred 31. leti je bil uradno razglašen izid plebiscita, na katerem smo prebivalci Slovenije z veliko večino podprli odločitev za osamosvojitev Republike Slovenije.

Slovenke in Slovenci smo takrat z veliko stopnjo enotnosti postavili temelje kasnejšemu hitremu priznanju Slovenije, ki bi brez tako visoke udeležbe in tako visoke podpore osamosvojitvi bilo mnogo bolj vprašljivo. 

“Pred enatridesetimi leti smo se najprej široko poenotili v slovenski politiki. Prav to je vzpodbudilo tudi vse volilne upravičence, da so kljub razumiljivim političnim razlikam v več kot devetdesetih odstotkih podprli odločitev za samostojno in neoodvisno Slovenijo. V naši lepi, varni in zeleni deželi smo trenutno priča veliki meri razdvojenosti in razcepljenosti, zato je še toliko pomembnejše zavedanje o vrednotah, ki so nas povezovale v preteklosti in iskanje vrednot, ki nas lahko povezujejo danes in v prihodnosti. Povežimo Slovenijo v skupno dobro, za mir in blagostanje vseh ljudi,” je praznično razmišljanje zaključil Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke. 

Pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1991, je tedanja skupščina sprejela ustavo samostojne Slovenije, kar je pomenilo osamostvojitev naše države tudi v pravnem smislu. 

Ustava Republike Slovenije je temeljni in najvišji splošni pravni akt v državi ter akt z največjo pravno močjo, ki vsebuje tudi elemente ideološko-političnega akta.

Na današnji dan mineva tudi 31 let, ko smo Slovenke in Slovenci na plebiscitu odločali o samostojni in neodvisni državi Sloveniji. Velika večina volilcev se je izrekla za samostojnost in tako je 26. december, dan, ko so bili razglašeni izzidi plebiscita, postal državni praznik – dan samostojnosti in enotnosti. 

Društvo poslancev 90, ki združuje poslance osamosvojitvenega sklica in kasnejših sklicev Državnega zbora RS, je včeraj, 21. decembra, v Veliki dvorani Državnega zbora RS pripravilo slavnostno akademijo posvečeno 30-letnici osamosvojitve Slovenije in prihajajočemu Dnevu samostojnosti in enotnosti.

Zbrane na slavnostni akademiji so nagovorili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor Zorčič, predsednik vlade Janez Janša, predsednik DS Alojz Kovšca, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik Društva poslancev 90 Marjan Podobnik. 

Govorniki so izpostavili pomen sodelovanja pri vzpostavljanju državne neodvisnosti in samostojnosti, ki je bila dosežena pred 30. leti. “Dialog nas je takrat, različne kot smo bili, pripeljal skupaj do sodelovanja in sodelovanje do enotnosti,” je poudaril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Premier Janez Janša pa je izpostavil: “Ni toliko pomembno, kaj mislijo drugi, pomembno je, kako nek narod, neka skupnost, neka država na demokratičen način oblikuje svoje odločitve in kako jih je pripravljena in sposobna uresničiti.” Predsednik DZ Igor Zorčič je povedal, da so dogodki, ki so vodili do samostojne Slovenije, terjali odločnost, pogum in izjemno narodno enotnost. Predsednik DS Alojz Kovšca je ob prihajajočem super volilnem letu izrazil upanje, da bodo sodelujoči na volitvah predstavljali svoje pozitivne rešitve in ne predvsem napadali stališča političnih konkurentov. Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je poudaril, da so v času osamosvajanja politiki delovali za skupni cilj in imeli neke vrste vlado narodne enotnosti.

Predsednik društva poslancev 90 Marjan Podobnik pa je v svojem nagovoru dejal: “Živimo v zahtevnih časih epidemije in napetih mednarodnih odnosov in želimo si, da bi bilo vse to čimprej preteklost. Obenem pa nimamo nobenega jamstva, da ne bomo v prihodnosti morda kot država, kot narod, kot družba, kot civilizacija soočeni še z neprimerljivo težjimi preizkušnjami. Zato je prav, da še posebno nosilci vseh vej oblasti in nosilci drugih odgovornih funkcij, kljub medsebojnim razlikam oziroma prav zaradi njih skupaj, v medsebojnem spoštovanju, iščemo čim boljše rešitve v dobro vseh ljudi. Bodimo zgled, bodimo najprej sami sprememba, ki jo želimo v Sloveniji in v svetu.”

Poslanke in poslanci osamosvojitvene skupščine so v okviru slovesnosti prejeli zahvalno listino in spominsko značko. Zahvalno listino za dolgoletno sodelovanje na parlamentarnih dogodkih in dobrodelnih prireditvah je prejel tudi Parlament Dixie band, ki je ob New Swing Quartetu poskrbel za glasbeni program tudi na včerajšnji slavnostni akademiji.

V Knjižnici Slovenske ljudske stranke, ki se nahaja v prostorih SLS v Ljubljani je včeraj, 15. decembra 2021, potekal dan odprtih vrat v sklopu katerega so v počastitev 30. obletnice Slovenije razgrnili originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 in odprli gostujočo mednarodno razstavo Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo.

Zbrane so uvodoma nagovorili kandidati oziroma podporniki gibanja Povežimo Slovenijo: predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, publicist in poznavalec zgodnje slovenske zgodovine Borut Korun ter novi predsednik MO SLS Ljubljana in zgodovinar Boštjan Furlan. 

V uvodnih razmišljanjih so orisali izjemen pomen Janeza Vajkarda Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske ter izpostavili veliko vlogo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta ustvarila skupni slovanski obredni jezik, iz katerega so se razvili številnih knjižni jeziki slovanskih narodov. Del tega obrednega jezika je danes tudi vključen v sodobni slovenski knjižni jezik.

Razstava v knjižnici SLS bo obiskovalcem na ogled vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro. Vljudno vabljeni!

“Kako sistemsko podpreti predelavo lesa v Sloveniji“

ki bo v ponedeljek, 13. decembra 2021 ob 13. uri

potekal prek zoom povezave: 
https://us02web.zoom.us/j/81987139755?pwd=aUFDL2VZT0d6K3VubFp4TUhvVytNQT09
Meeting ID: 819 8713 9755
Passcode: 553389
  

Uvodno predstavitev bodo imeli:

• prof. dr. Franc Pohleven, lesar, mikolog ter velik promotor rabe lesa in lesnih izdelkov,
• Edo Oblak, direktor Breza Commerce d. o. o. in direktor Zavoda SLOLES, slovensko lesno združenje,
• Andrej Drole, ki bo na to temo imel predstavitev v Power Pointu.   

Za dodatna vprašanja smo vam na razpolago na telefon 040 420 520 ali e. mail: sls@sls.si.

Povabite tudi druge iz vašega okolja, za katere ocenjujete, da bi jih ta vsebina lahko zanimala.

Lepo vabljeni.
Marjan Podobnik,                                             
predsednik SLS   

Na današnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Slovenska kmečka zveza pri SLS na stojnici ob Prešernovem spomeniku v Ljubljani, so predsednik Slovenskem kmečke zveze pri SLS Marko Cigler, državni svetnik za področje kmetijstva Branko Tomažič, kmet Franci Strle in predsednik SLS Marjan Podobnik spregovorili o alarmantnih razmerah v številnih panogah slovenskega kmetijstva.

»SKZ pri SLS je s svojimi aktivnostmi skupaj z drugimi kmečkimi organizacijami dosegla, da je vlada zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov za kmetijstvo,« je izrazil zadovoljstvo in izpostavil predsednik SKZ pri SLS Marko Cigler in dejal, da pričakujejo porabo sredstev za ustrezne namene, v nasprotnem primeru se bo trend padanja samooskrbe s hrano in slabšanja prehranske varnosti slovenskih potrošnikov nadaljeval. 

»Če bi zaradi epidemije ali drugih razlogov prišlo do daljše zapore meja, bi bila Slovenija lačna in to kljub temu, da imamo vse pogoje, da zagotovimo polno prehransko varnost s hrano pridelano v Sloveniji, če bi vodili ustreznejšo kmetijsko in prehransko politiko,« je še povedal Cigler in predstavil primer nesprejemljivih cenovnih razmerij pri izdelavi kruha, kjer dobi trgovina 60 %, pek 20 %, mlinar 10 % in kmet le slabih 6 %.

Na novinarski konferenci so izpostavili, da je nesprejemljivo, da je od okoli 300 milijonov eurov sredstev porabljenih za nakup hrane za šole, vrtce, bolnišnice, domove za starejše in javno upravo le okoli 20 % porabljenih za slovensko, ostalo pa za hrano iz tujine. Cilj SLS je, da slovenske šole in drugi javni zavodi ne bodo imeli slovenskega zajtrka le en dan v letu, ampak vse dni v letu. 

»SLS se intenzivno pripravlja na volitve in tudi na prevzem vodenja področja kmetijstva in razvoja podeželja v naslednji vladi, kjer bodo sledili cilju izboljšati položaj kmetov, zagotoviti ostajanje mladih na kmetijah, kar je predpogoj za obdelano in poseljeno podeželje ter zagotovitev polne prehranske varnosti na osnovi hrane pridelane v Sloveniji,« je ob zaključku dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.

Umrl je Ingo Paš (Ingo Falk Pasch Wallersberg), minister v slovenski osamosvojitveni vladi in prizadeven borec za popravo krivic, ki jih je ljudem naredila komunistična revolucija. 

V času komunističnega sistema je deloval kot odvetnik političnih disidentov in tudi obtožencev v aferi JBTZ. Bil je sodni tolmač, publicist ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, kjer se njegovo izjemno delo odraža področju tozadevne zakonodaje.

Kot član Slovenske ljudske stranke je v letošnjem letu prejel visoko priznanje SLS za njegov prispevek k demokratizaciji slovenske družbe in osamosvojitvi slovenske države. 

Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Naj počiva v miru. 

Danes, 3. decembra, je Ta veseli dan kulture. V Sloveniji obeležujemo rojstni dan največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Prešeren je bil mojster slovenske besede, s katero je nizal čudovite in predvsem pomensko globoke pesniške stihe. 

Spomin in misel na Franceta Prešerna, velikega človeka slovenske kulture predstavlja navdih in inspiracijo za nas vse. Naj nas to poveže in dvigne nad politične in družbene spore ter ustvari nov, širši pogled za prihodnost. 

France Prešeren je tudi avtor besedila slovenske himne Zdravljica, ob zvokih katere proslavljamo uspehe naših športnikov, se spominjamo velikih dgovdkov iz slovenske zgodovine in snujemo smele načrte za prihodnost. 

Slovenke in Slovenci smo lahko ponosni na bogato kulturno avtonomijo pisane in govorjene besede ter drugih umetniških izrazov naših izjemnih kulturnih ustvarjalcev. Pomembno je, da to kulturno dediščino s ponosom ohranjamo, negujemo in jo v njenem najbolj osnovnem pomenu na umetniški ravni razvijamo še naprej. 

Vodstvo vlade je včeraj, 1. decembra, na pogovorih s predstavniki kmetov zagotovilo dodatna sredstva za kmetijstvo v višini 310 milijov evrov (100 mio + 210 mio). V SKZ pri SLS so na osnovi tega začasno prekinili aktivnosti za vseslovenski kmečki protest.  

Na podlagi predloga SKZ pri SLS za dodatnih 380 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo, ki je bil podan v okviru razprav o strateškem načrtu SN SKP 2023 – 2027  in soglasno podprt na Svetu KGZS, trenutno odobrena sredstva predstavljajo pomemben pozitiven premik v odnosu vlade do slovenskega kmetijstva. Priča smo namreč alarmantnim razmeram v številnih panogah slovenskega kmetijstva, ki predstavljajo glavno gonilo razvoja slovenskega podeželja, saj kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane kot za ohranitev kulturne krajine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda. 

Dodatna sredstva bodo omogočila investicije v dvig produktivnosti in vsaj delno pripomogla k okoljskim prilagoditvam in zagotovile vlaganja na postavki dobrobit živali.

Če bodo dodatna sredstva tudi pravilno usmerjena, bodo številne srednje velike in tudi manjše kmetije lahko vzpostavile pogoje, ki bodo mlade vzpodbudile, da ostanejo na kmetijah. Sredstva bodo koristila tudi živilsko – predelovalni industriji, ki bo svoj razvojni potencial lahko nadgrajevala le, če bo celostno strateško razvita primarnakmetijska proizvodnja, torej kmetije, ki zagotavljajo surovinsko osnovo.

V SKZ pri SLS izražajo zadovoljstvo, da je enoten nastop različnih kmečkih organizacij in politični pritisk pripomogel k prvemu koraku drugačnega odnosa države do kmetov in kmetijstva. Ob tem pa ponovno izpostavljajo, da brez sistematične ustrezne obravnave tega sektorja Sloveniji lahko grozi, da bi v primeru daljše zapore meja več sto tisoč ljudi doletela lakota. Zato bo SKZ pri SLS vztrajala na zagotavljanju pogojev, ki bodo omogočila polno prehransko varnost vsega prebivalstva s hrano, pridelano v Slovenijo.