Ljubljana, 26. 11. 2021 – Včeraj smo obeležili mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Zaščita žensk pred nasiljem je vprašanje človekovih pravic in je vprašanje senzibilnosti in ozaveščenosti družbe. Kljub številnim akcijam, s katerimi bi pripomogli k preprečevanju nasilja ali vsaj prepričali ženske, naj vsako nasilje prijavijo, se stanje slabša. Mediji in ženske organizacije poročali o močnem povečanju povpraševanja po storitvah za ženske žrtve nasilja še posebej med pandemijo Covid 19 in celo o umorih: januar 2020 – v Grosupljem moški umori svojo 27-letno visoko nosečo partnerko, november 2020– 22-letnik v Jančah umori 26-letno žensko, 56-letno žensko in 60-letnega moškega; november 2020 – v Kopru moški umori svojo 49-letno partnerko; avgust 2020 – v Grosuplju moški polije 44-letno partnerko z vnetljivo tekočino in jo zažge, december2020 – v Gerečji vasi moški umori 58-letno žensko, 61-letnega moškega in svojo 35-letno partnerko marec 2021 –  v Grosupljem moški zaduši svojo 36-letno partnerko;  januar 2021 – v Kamniku moški zabode svojo 34-letno partnerko  (s katero sta bila v ločitvenem postopku); februar 2021  –  moški v Slovenski Bistrici umori 76-letno žensko….

Kot družba se soočamo z več kot očitno resnim problemom, ki mu pravimo femicid. V Sloveniji je femicid politično in družbeno neznan ter nepomemben pojem. Na spletni strani eige.europa.eu poročajo, da v slovenskem kazenskem zakoniku nimamo niti definicije, ki bi opisala ta pojav.   

Definicijo femicida potrebujemo, da bi lahko zbirali statistične podatke, ki so pomembni za odkrivanje ključnih vidikov femicida, kot so tisti, ki opisujejo kontekst in okoliščine umora, motivacijo, povezano s spolom in značilnosti žrtve in storilca. S tem bi femicid postal viden, povečali bi znanje in izboljšati odzive za preprečevanje okrutnih umorov žensk s strani intimnih partnerjev. Ali ni že skrajni čas, da postanemo senzibilna in ozaveščena družba, ki spoštuje človekove pravice vsak dan, vsak trenutek?

mag. Vesna Starman

predsednica SŽZ pri SLS

Janez Podobnik je slovenski zdravnik in politik, bivši predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, večletni državnozborski poslanec in bivši minister za okolje in prostor.  Kot eden od predstavnikov SLS ima pomembno vlogo v gibanju Povežimo Slovenijo, ki je povezovalna programska platforma politične sredine in bo kot skupna lista nastopila na naslednjih parlamentarnih volitvah.

Podobnik je dolga leta prevzemal odgovorne položaje v slovenski politiki. »Trenutna polarizacija in dejstvo, da je Državni zbor v zadnjem mandatu postal popolni talec ideološko razklane slovenske politike sta zaskrbljujoča. Moja ocena je, da je Državni zbor predvsem po zaslugi opozicije spregledal enega ključnih postulatov demokracije: da je častno biti tako v vladni koaliciji kot v opoziciji,« izpostavlja. 

Prve politične angažmaje je, na povabilo brata Marjana, pričel v Slovenski ljudski stranki, ki jo je doživljal kot dobro hišo slovenske politke s pravim glasom čuteče ljudske sredine. »Žal nam je epidemija razbila občutek za skupnost. Vsi smo zavezani, da storimo vse, da nas ta zapletena in kompleksna zdravstvena in družbena nesreča ne bo dodatno razdelila, pač pa nas združila,« je prepričan in izpostavlja pomembnost tega, da je človek argumentiran, angažiran ter da sprejema oz. sprejme odgovornost. 

Podobnik je zadnja leta tudi mednarodni tajnik SLS, kjer je še posebno vpet v dogajanje v Evropski ljudski stranki. Trdno je prepričan, da samostojna slovenska država ni nastala po naključju: »Verjamem v povezano in solidarno Slovenijo. Povezan si takrat, ko je med ljudmi živ občutek za skupnost,« pravi Podobnik, ki deluje v okviru gibanja Povežimo Slovenijo, ki bo kot skupna lista nastopila na bližajočih volitvah in na njej volilcem ponudila zaupanja vredna imena iz različnih strank, gibanj in intelektualnih krogov, ki prihajajo iz širokega povezovalnega miljeja slovenske politične sredine.

Verjame, da so volitve praznik demokracije. Njegov življenjski moto je graditi in ne rušiti: »Všeč mi je besedna zveza “delovati graditeljsko”. Ima širok in zelo pozitiven pomen,« pravi dolgoletni rotarijec, ki rotarijstvo doživlja kot posebno obliko pristno prijateljskega in aktivnega življennja.

Kot bivši minister za okolje in prostor se ukvarja tudi s vprašanji ekologije in velikim ekološkim problemom onesnaževanja s plastiko ter problematiko povezano s podnebno nevrtalno prihodnostjo, pri čemer povdarja, da ima Slovenija prav v poudarkih zelenega prehoda izredno priložnost, da se kljub politični razklanosti poveže v razvojna, tehnološka in druga inovativna partnerstva, kjer se bo vključeval akademski in raziskovalni sektor – predvsem pa povezal tako javni kot zasebni kapital.

V prihodnost Slovenije Janez podobnik zre oprimistično in to argumentira z nekaj razlogi: »Prvi razlog je nacionalno-državni, ki nam sploh omogoča, da preko naše ustave ponotranjamo vrednote ustavne demokracije. Drugi razlog je razvojno-gospodarski, tu nam že uspeva in nam bo še naprej. Tretji je politično-družbeni, kjer nas čaka naporna, a vendarle prava pot, da iz razdeljene in sprte družbe pridemo do bolj povezane in sproščene. Četrti razlog je kulturno-duhovni, ki nam je, dedičem kulturne in duhovne zgodovine slovenstva sploh omogočil, da smo stali in obstali. In peti je človeško-občestveni. Kot sinteza prvih štirih. Verjamem.«

Celoten intervju je objavljen na:  Portal Plus

Vsak tretji petek v novembru obeležujemo dan slovenske hrane, ki ga že tradicionalno zaznamuje tradicionalni zajtrk, sestavljen iz mleka, kruha, masla, medu in jabolk oziroma drugega sadja in drugih živil slovenskega porekla. Letos poteka navezujoče se na mednarodno leto sadja in zelenjave s sloganom: »Zajtrk s sadjem – super dan!«

Glavni namen dneva slovenske hrane je oziroma bi moral biti poudarjanje pomena doma pridelane hrane in seznanjanje otrok, mladine in širše javnosti o pomenu domače trajnostne samooskrbe, ohranjanja čistega in zdravega okolja, ohranjanja obdelanega in poseljenega podeželja, seznanjanje mladih s postopki pridelave in predelave hrane ter spodbujanje zanimanja pri mladih za dejavnosti na kmetijskem področju. Z odločitvami za doma pridelano hrano izražamo tudi spoštovanje do dela in naporov naših kmetov in kmetic.

V Slovenski ljudski stranki podpiramo projekt Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Nesprejemljiv pa se nam zdi neodgovoren odnos pristojnih organov do zagotavljanja pogojev, da bi s hrano, pridelano v Sloveniji, zagotovili vsem ljudem pri nas polno prehransko varnost tudi v primeru izrednih razmer in zapore meja. Mladi v Sloveniji množično zapuščajo podeželje, dnevno povprečno propadejo tri kmetije. Brez spremenjenega odnosa do kmetov, kmetijstva se morebitni zapori meja v Sloveniji lahko zgodi lakota, ki bi prizadela več sto tisoč ljudi.

Naj bo sporočilo letošnjega tradicionalnega slovenskega zajtrka, da bi v jedilnicah slovenskih vrtcev, šol, bolnišnic, domov za ostarele in drugih javnih zavodov morali vsak dan imeti hrano predvsem s slovenskih kmetij in tako spodbujati tudi povečano pridelavo domače hrane.  

Povežimo Slovenijo, od tukaj pa do tam, pazimo nanjo ena je, saj nočemo drugam … 

Oglejte si video na povezavi: Povezujemo ljudi, dobre ideje, dobre misli in dejanja!

»Ali se bomo slovenski kmetje še pravočasno zbudili in stopili skupaj ter ne bomo več hlapci birokratom, temveč ponosni gospodarji, ki spoštujejo druge ljudi in druge poklice, zahtevajo pa tudi spoštovanje zase in za svoj poklic?!« se sprašuje podpredsednik Slovenske Kmečke zveze pri Slovenski ljudski stranki Marko Cigler, ki je včeraj, 17. novembra 2021, gostoval v oddaji Komentar na Nova 24TV. V nagovoru je izpostavil alarmantne razmere v številnih kmetijskih panogah, ki predstavljajo glavno gonilno silo slovenskega kmetijskega podeželja.

»Slovenski kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane, kot za ohranjanje kulturne dediščine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda. Mogoče se marsikdo ne zaveda, da je trenutni položaj slovenskega kmeta bolj zaskrbljujoč kot kadarkoli v zadnjih 30 letih. Zaradi togosti kmetijske politike so onemogočena vlaganja v tehnološko posodobitev kmetij in dvig produktivnosti, kar je osnovni pogoj, da ohranimo poseljeno podeželje in nadaljevanje kmetijske dejavnosti mladih prevzemnikov kmetij,« opozarja Cigler in nadaljuje, da je slovenski kmet primoran prodajati po ceni, ki mu jo določijo drugi verigi in posledično nastaja vedno večje nesorazmerje. 

»V kolikor se nemudoma ne zgodijo spremembe na tem področju, lahko pričakujemo še večje opuščanje kmetijske dejavnosti. V času, ko bi morali izvesti prilagajanje slovenskega kmetijstva novim okoljskim in tržnim razmeram, skrbeti za ohranitev mladih na kmetijah in povečati samooskrbo z lokalno hrano v Sloveniji in regiji EU ter ohranjati obdelano in poseljeno podeželje, se ukvarjamo s tem, ali bo slovenski kmet sploh preživel,« je zaskrbljen Marko Cigler in dodaja, da je za pospešitev razvoja slovenskega kmetijstva nujno potrebno zagotoviti toliko sredstev, kolikor jih je potrebno za rešitve. »Če lahko v naši državi namenjamo maksimalna finančna sredstav za strateške infrastrukturne projekte, jih moramo v maksimalni meri nameniti tudi za kmetijstvo, povečati samoosrkbo z lokalno pridelano hrano ter ohraniti podeželje obdelano in poseljeno.«

Oddaja KOMENTAR na Nova24TV. Gost: Marko Cigler

Na današnji dan, v spomin na nacistično okupacijo študentskih domov praške univerze in deportacijo več kot 1200 študentov v koncentracijska taborišča leta 1939, obeležujemo mednarodni dan študentov. 

17. november je postal simbol študentov in njihovih prizadevanj za boljšo družbo.  V Sloveniji imamo generacijo študentov, ki je bolj solidarna in odgovorna, kot se morda zdi. To so pokazali tudi študentke in študenti medicine in zdravstvene nege, ki so se zaradi velikega pomanjkanja kadra na covidnih oddelkih prostovoljno vključili kot pomoč v bolnicah. 

Postavlja pa se vprašanje, ali bodo sedanje generacije študentov imele možnost svoje znanje in vrednote uporabiti v dobro svoje domovine ali bodo morale prihodnost iskati predvsem v tujini?! 

Ni odgovornost študentk in študentov, pač pa odgovornost odločevalcev, če premalo domišljeno oblikujejo politiko izobraževanja in tako dobimo veliko število izobraženih mladih, ki pa so pogosto praktično nezaposljivi. 

Po drugi strani pa imamo primer, da kljub velikemu primanjkljaju zdravstvenega kadra, ugledna ustanova Alma Mater Europaea, ki v manj razvitem Pomurju izobražuje stotine kadrov s področja zdravstvene nege in medicine, ne dobi od države nikakršne podpore. Mladi in njihovi starši morajo tako sami plačevati šolnine in to za deficitarne poklice, kot so trenutno v zdravstvu. 

Slovenska ljudska stranka bo reševanje teh problemov uvrstila v prednostni del programa za parlamentarne volitve.  

Zaradi slabih epidemičnih razmer v državi in visoke številke hostpitaliziranih covidnih bolnikov so slovenske bolnišnice na robu svojih zmogljivosti. Prostovoljno pomoč so ponudili tudi dijaki in študenti zdravstvene nege in medicine ter s tem izkazali svojo nesebičnost.

V Slovenski ljudski stranki predlagamo, da se dijakom in študentom zdravstvene nege in medicine, ki so se prostovoljno javili za delo na covidnih oddelkih v slovenskih bolnišnicah, prizna praktično usposabljanje v kliničnem okolju, ki sicer predstavlja del študijskega programa.

“V času izjemne stiske zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra je prav, da se prostovoljcem prizna opravljanje zahtevnega in včasih tudi nevarnega dela na covidnih in tudi drugih oddelkih, hkrati pa se jih za njihovo pripravljenost pomagati tudi nagradi. So namreč lep zgled solidarnosti in družbene odgovornosti,” izpostavlja predsednik SLS Marjan Podobnik.

Spoštovani,

v  79. letu starosti nas je zapustil Anton Fortuna. Bil je ustanovni član SLS in dolgoletni predsednik pododbora Veliki Gaber ter občinski svetnik Občine Trebnje v svetniški skupini SLS. Aktiven je bil tudi na drugih področjih družbenega življenja.

Občina Trebnje mu je leta 2013 podelila plaketo. Plaketa mu je bila podeljena za dolgoletno prizadevno delo in izjemne prispevke v Krajevni skupnosti Veliki Gaber ter življenjskega dela na področju prostovoljstva in kulture v občini Trebnje.

Družini in prijateljem izrekamo iskreno sožalje.

Pojdem, ko pride moj maj,

pojdem na rožne poljane,

kjer najdem vse svoje zbrane

od včeraj in kdo ve od kdaj. (Tone Kuntner)

Ob dnevu spomina na mrtve – prazniku vseh svetih, se spomnimo vseh tistih, ki jih ni več med nami. Z obiskom grobov in spominskih obeležij se s spoštovanjem in iskreno hvaležnostjo poklonimo vsem, ki so tako ali drugače zaznamovali naša življenja. Predsednik SLS Marjan Podobnik je v minulih dneh položil cvetje na partizanski grobnici v Cerknem in nato še, skupaj s članom SLS Kočevje Robertom Zadnikom, v Kočevskem Rogu, kjer ležijo žrtve komunistične revolucije.

Marjan Podobnik je skupaj z družino obiskal in prižgal svečko tudi na grobu prvega predsednika SLS Ivana Omana. Člani SLS pa so ob prazniku obiskali tudi grobove drugih zaslužnih članic in članov SLS ter druge kraje, kjer ležijo pokopani Slovenci in Slovenke iz različnih obdobij slovenske zgodovine.

“Gospod, daj jim večni mir in pokoj, in večna luč naj jim svet. Naj počivajo v miru.”

Dan suverenosti označuje obletnico odhoda zadnjega vojaka Jugoslovanske ljudske armade s slovenskega ozemlja ter hkrati spominja na prelomni čas pred tridesetimi leti, ko je Slovenija ne samo pravnoformalno, temveč tudi dejansko postala suverena država. 

“S 25. oktobrom smo Slovenci pred 30 leti prevzeli popolno oblast nad svojo usodo, postali smo suvereni. Suverenost pa predstavlja tudi odgovornost. Odgovornost, da znaš stopiti skupaj in reševati težave, ki zadevajo skupnost. Letošnji praznik nas lahko navdaja z zaskrbljenostjo, da smo ujeti v na videz nepremostljive konflikte, a v SLS verjamemo, da smo jih sposobni preseči in v sodelovanju odgovorno udejanjiti slovensko suverenost v skupno dobro,« sporoča predsednik SLS Marjan Podobnik. 

Če so nam pred tem več kot 1.000 let način življenja vsaj v delu določali drugi narodi in njihovi vladarji, je danes odločanje o tem, kako kakovostno bo naše bivanje na tem koščku Zemlje, povsem odvisno od naše zmožnosti slediti presoji zdrave kmečke pameti, medsebojnemu spoštovanju in spodbujanju najboljšega v nas.

»Da Slovenci to zmoremo, smo dokazali prav z enotnostjo v procesu osamosvojitve, ko smo med seboj povezani premagali bistveno močnejšo oboroženo silo,« pravi Podobnik in dodaja, da smo verjeli v vrednote, si prizadevali za svobodne in neomejene cilje in se zavedali, da se je za kulturni in duhovni razvoj ter zdravje našega naroda potrebno zavzemati vas dan. 

Zmožnost prevzemanja odgovornosti vpliva na našo zmožnost izkoriščanja danosti, ki so nam na voljo in sposobnost odzivanja na težave, ki nas doletijo. »Ob letošnjem dnevu suverenosti smo lahko zaskrbljeni, saj kaže, da odgovornosti do svoje suverenosti kot narod in družba nismo ponotranjili v zadostni meri oziroma si jo tako različno razlagamo, da namesto iskanja skupnih poti, vedno znova zabredemo v na videz nepremostljive konflikte,« žalosti Podobnika, ki pa je obenem prepričan, da lahko Slovenci z enotnim nastopom premagamo vse ovire, ki nas čakajo, tako danes, kot v prihodnosti. 

25. oktober 1991 nam daje upanje, da smo s svojo suverenostjo sposobni odgovorno in povezano ravnati tudi danes in jutri.