SLS-Celje

SLOVENSKO IN MNOÅ―IČNO NA PRAZNOVANJU 130-LETNICE SLS IN PROGRAMSKEM KONGRESU SLS TER PREDVOLILNEM SREČANJU POVEÅ―IMO SLOVENIJO

Včeraj, v soboto 12. marca 2022, je v Celju potekal Programski kongres Slovenske ljudske stranke (SLS) in obeleÅūitev 130-letnice SLS. Sledila je predstavitev gibanja PoveÅūimo Slovenijo, na kateri se je predstavilo tudi 35 kandidatk in kandidatov na prihajajočih parlamentarnih volitvah. V nabito polni Modri dvorani celjskega sejma se je zbralo prek 650 delegatov kongresa SLS, kandidatov za poslance, podpornikov in gostov. Po slovenski himni in himni SLS ÂŧSlovenec semÂŦ, sta predsednik SLS Marjan Podobnik in predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle ob video projekciji 130-letne zgodovine SLS predstavila pomen SLS in sporočila najpomembnejÅĄe stranke v slovenski zgodovini za danaÅĄnji čas in za prihodnost.

Sledila je predstavitev kongresnih resolucij in programskih sklepov, ki so jih delegati kongresa SLS sprejeli v petek, v prvem delu kongresa. Tri kongresne resolucije – o pomenu samooskrbe s hrano, energijo in zdravili, o zavzemanju za skladen regionalni razvoj in vzpostavitvi pokrajin ter o demografiji s poudarkom na zagotavljanju pogojev, da se mladi laÅūje odločijo za druÅūine – in ÅĄtevilne programske sklepe (ki vam jih prilagamo v priponki) so predstavili nosilci posameznih področij in zunanji svetovalci. Med programskimi vsebinami je bil posebej izpostavljen pomen zagotovitve polne prehranske samooskrbe za primer, če se zaradi zdravstvenih, vojnih ali drugih razlogov meje zaprejo oziroma velike proizvajalke hrane prenehajo izvaÅūati najpomembnejÅĄe kmetijske pridelke in prehranske izdelke. Da bi v izrednih razmerah vsi slovenski prebivalci imeli zagotovljeno hrano je nujno potrebno, da se v normalnih razmerah omogoči kmetom povečana pridelava in prodaja njihovih pridelkov, ÅĄe posebno v ÅĄole, vrtce, bolnice, druge javne zavode in ustanove, ki letno za hrano potroÅĄijo prek 300 milijonov evrov. 

Mag. Monika KirbiÅĄ Rojs, Franci Bogovič, mag. Vesna Starman, Marko Cigler, Darija Jamnik mag. , Modest Motaln, Kaja Galič, prim. Janez RemÅĄkar, Suzana Lara Krause, dr. Tina Bregant, Franci PliberÅĄek in dr. Ernest Petrič so predstavili programske poudarke in svoje poglede na ključna vsebinska vpraÅĄanja sedanjega trenutka in prihodnosti Slovenije, Evrope in sveta. 

V drugem delu srečanja se je predstavilo 35 kandidatk in kandidatov gibanja PoveÅūimo Slovenije za parlamentarne volitve, predsedniki strank gibanja PoveÅūimo Slovenijo Zdravko PočivalÅĄek, Franci ČuÅĄ, Franc Kangler, Andrej Magajna, Marjan Podobnik, koordinatorka gibanja dr. Nada PavÅĄer in uradni govorec gibanja Marko BalaÅūic pa so predstavili vizijo in poslanstvo gibanja PoveÅūimo Slovenijo. Med osrednjimi gosti včerajÅĄnjega dogodka je bil tudi predsednik DrÅūavnega Sveta RS in kandidat za poslanca na listi PoveÅūimo Slovenijo Alojz KovÅĄca. Zbrane je pozdravil tudi celjski Åūupan Bojan Å rot, ki je kandidate gibanja PoveÅūimo Slovenijo odločno podprl tudi v imenu svoje stranke Celjske Åūupanove liste. Celoten dogodek je minil v izjemnem vzduÅĄju in ob optimističnih pričakovanjih, da bo skupna lista gibanja PoveÅūimo Slovenijo uspeÅĄno nagovorila veliko slovenskih volivk in volivcev in tako dejansko povezala Slovenijo pred in tudi po volitvah, kjer nosilci gibanja PoveÅūimo Slovenijo pričakujejo odločilen vpliv liste PoveÅūimo Slovenijo pri oblikovanju prihodnje vlade.

V okviru dogodka so udeleÅūenci zbrali za celjsko Karitas, za pomoč Åūrtvam v Ukrajini, 1.528,00 EUR. 

Posnetek prireditve si lahko ogledate TUKAJ.

_________________________________________________________________________________________

POLNA SAMOPRESKRBA S HRANO IN ENERGIJO JE TEMELJ PREÅ―IVETJA

Slovenska ljudska stranka je ob zadnjem velikem svetovnem pretresu kot prva slovenska demokratična stranka po II. svetovni vojni z ustanovitvijo 12. maja 1988 v Unionski dvorani sproÅūila slovensko politično pomlad, ki nam je prinesla spoÅĄtovanje osnovnih človekovih pravic, drÅūavno samostojnost in velik gospodarski napredek. Danes se lahko kot nasledniki zgodovinske SLS, ob njeni 130-letnici, zgledujemo po njenih ustanoviteljih, ki so znali posamezne Slovence povezati v delu za skupno dobro ter za optimalno uporabo virov in človeÅĄkih zmoÅūnosti za obstanek slovenskega naroda v časih najteÅūjih preizkuÅĄenj.

Blagoslovljeni z desetletji miru in preskrbljeni z dobrinami, ki so z globalizacijo in dolgotrajno neprekinjenostjo dobavnih verig postale sploÅĄno dostopne, smo v Sloveniji in vsej Evropi pozabili, kaj pomeni pomanjkanje. In pozabili poskrbeti za svojo varnost za primer, ko se te krhke verige začnejo trgati. Izredne razmere, ki jih je povzročila pandemija Covid-19 so nakazale moÅūne teÅūave, vojna v Ukrajini pa nam je z vso silovitostjo pokazala na izjemno nebogljenost drÅūav, ki s(m)o v veliki meri odvisne od drugih, ko gre za hrano, vodo, energijo ali zdravila.

Predpogoj za povečanje prehranske varnosti Slovenije je v zagotavljanju pogojev, da bodo kmetije lahko samostojno Åūivele in se razvijale. Da bodo mladi v odločitvi za prevzem domače kmetije videli poslovno priloÅūnost, s čimer se bo ohranilo in bo ostalo obdelano in poseljeno slovensko podeÅūelje. Slovenija ima kljub naravnim danostim, ki v ÅĄtevilnih predelih Slovenije niso optimalne za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, vse pogoje, da vsem svojim drÅūavljanom zagotovi preskrbljenost z osnovnimi kmetijskimi proizvodi in nujno potrebnimi Åūivilskimi skupinami. To je moÅūno doseči z modro in odgovorno kmetijsko in prehransko samooskrbno politiko.

Vlada naj zato nemudoma zagotovi, da bo okoli 300-milijonska letna poraba za hrano v ÅĄolah, vrtcih, bolnicah, domovih za starejÅĄe in drugih javnih zavodih ter v vojski in drugih drÅūavnih ustanovah, prednostno usmerjena v nabavo hrane pri slovenskih kmetih in drugih proizvajalcih hrane v Sloveniji. Le tako bodo tisoči trenutno ogroÅūenih kmetov lahko ohranjali in povečevali pridelavo hrane za trg, saj bodo imeli zagotovljene kupce za svoje pridelke in izdelke. S tem bomo potroÅĄnikom zagotovili ne le zanesljivi vir hrane, ampak tudi ustrezno kakovost in manjÅĄo okoljsko obremenitev, ki spremlja hrano iz uvoza. SLS bo vse svoje sile usmerila v to, da bo temu ukrepu sledilo celostno, sistematično in premočrtno napredovanje do 100 % sposobnosti samooskrbe Slovenije s hrano.

Podobno velja za naÅĄo energetsko samooskrbo. Slovenija ima na razpolago zadostne konvencionalne in obnovljive vire energije, ki bi ob premiÅĄljeni in sistematični energetski politiki zagotavljali polno energetsko preskrbljenost. A ne smemo ponovno zapasti v neracionalne in neodgovorne projekte, kot je bil TEÅ 6. Načrtovanje dolgoročne energetske preskrbe naj usmerjajo strokovnjaki, izloči pa naj se ÅĄkodljiv vpliv lobijev.

Izredne razmere lahko zelo hitro pretrgajo naÅĄo oskrbo z zdravili. Kljub uspeÅĄnim in na mednarodnem trgu prepoznavnim slovenskim podjetjem, smo za pomemben del zdravil na milost in nemilost prepuÅĄÄeni delujočim nabavnim verigam v zelo oddaljenih deÅūelah. Zagotoviti moramo zmanjÅĄanje odvisnosti od iz tretjih drÅūav uvoÅūenih zdravil, ÅĄe posebno surovin zanje, kar lahko doseÅūemo le ob skupnem naporu Evropske skupnosti.

_________________________________________________________________________________________

SLOVENIJA POTREBUJE TRETJO RAVEN UPRAVLJANJA SKUPNEGA DOBREGA

Brez dodane pokrajinske ravni v upravljanju skupnega dobrega v slovenski drÅūavi, bo naÅĄe podeÅūelje počasi izumrlo, prestolnica in nekaj drugih mest, pa se bodo zaduÅĄili v prometu, okoljski preobremenjenosti in ÅĄe bolj nevzdrÅūni stanovanjski draginji. Za SLS razvojna usmeritev ne pomeni, da vsakih 20 let dodamo en vozni pas na avtoceste, ki vodijo proti Ljubljani, da se bo po njih lahko vozilo dodatnih 50.000 ljudi na delo v prestolnico. Pač pa zagotavljanje takega policentričnega razvoja, da se bo vzpostavljalo nova delovna mesta po vseh slovenskih regijah in na podeÅūelju. Da se bo vzpostavilo dobro opremljeno lesno predelovalno industrijo, ki bo izkoristila veliki neizkoriÅĄÄeni slovenski potencial – les. Pa tudi Åūivilsko predelovalno industrijo in druge dejavnosti, ki bodo ljudem na podeÅūelju zagotavljale kakovostna delovna mesta, zaradi katerih bodo ostali v domačem okolju. Tako bodo tam lahko uspeÅĄno poslovale poÅĄte, banke in bankomati, trgovine, drÅūavni uradi in druge sluÅūbe, ki zagotavljajo čim bolj enake moÅūnosti za kakovost bivanja, ne glede na to, kje v Sloveniji se rodiÅĄ in ÅūiviÅĄ.

Trenutne razmere ne ustrezajo nikomur, pa vendar se Åūe desetletja ne premaknemo v uvajanju nečesa, o čemer se vsi strinjamo, da potrebujemo. Za ustanovitev pokrajin je potrebna dvotretjinska večina poslancev. Potrebo po njihovi vzpostavitvi izpostavljajo domala vse poslanske skupine. Zakaj nam torej ne uspe? S posameznimi predlogi razreza pokrajin pač nikoli niso zadovoljni vsi. Zato v SLS ne ponujamo novega razreza, ki bil (ne glede na kvaliteto) spet za nekoga nesprejemljiv, temveč oblikovanje skupine strokovnjakov za pripravo območij pokrajin, ki jo v DrÅūavnem zboru skupaj sestavita koalicija in opozicija. Ki nato predlog skupine enotno podpreta in tako skupaj prevzameta odgovornost za ustanovitev pokrajin.

Učinkovit prenos pristojnosti, ki presegajo zmoÅūnosti občin in drÅūave na novo pokrajinsko ureditev, usklajeno sodelovanje med temi tremi ravnmi upravljanja ter polno izkoriÅĄÄanje evropskih sredstev lahko zagotovi le polno opolnomočeno Ministrstvo za lokalno samoupravo in sklade Evropske Unije.

Postopki bi bili na ta način vodeni hitreje in z manj birokratskimi ovirami. Poleg tega bi imeli Åūupani in ÅĄtevilni ostali deleÅūniki eno kontaktno točko v zvezi z evropskimi projekti ter ostalimi pristojnostmi s področja lokalne samouprave in regionalne politike.

_________________________________________________________________________________________

Z REÅ ENIM STANOVANJSKIM VPRAÅ ANJEM SE MLADI LAÅ―JE ODLOČIJO ZA OSNOVANJE DRUÅ―INE

Slovenska ljudska stranka je pred 130 leti nastala iz Åūelje po ohranitvi, emancipaciji in razcvetu slovenskega naroda. Danes slovenskega naroda ne ogroÅūata več nasilno potujčevanje in gospodarski propad, kot leta 1892. Največja groÅūnja je v naÅĄem neodločanju za rojstvo otrok, ki preti z naglim padcem prebivalstva Republike Slovenije v naslednjih desetletjih.

Mladi v Sloveniji premorejo dovolj talentov, znanja in volje, da se lahko uspeÅĄno uveljavijo doma in v svetu. Vse kar potrebujejo od svoje skupnosti je, da jih pri uresničevanju njihovih sanj in načrtov ne ovira ter jim ponudi enake moÅūnosti.

NajpomembnejÅĄa ovira pri tem in pri odločitvi za rojstvo otrok med slovenskimi mladimi ostaja dolgoročna ureditev stanovanjskega vpraÅĄanja. Ker mlad par redko zmore v svoji kratki karieri ustvariti dovolj kapitala za pridobitev lastne nepremičnine do obdobja, ko si Åūelita druÅūino dopolniti z otroci, s tem korakom ÅĄtevilni odlaÅĄajo. Mnogi obupajo.

DrÅūava naj v sodelovanju z občinami mladim ponudi izenačitev stanovanjskih moÅūnosti z določitvijo območij v javni lasti, ki se komunalno opremijo, uredi tamkajÅĄnja infrastruktura (vrtci, igrala, javni promet, â€Ķ) in mladim ponudi parcele za postavitev enodruÅūinskih hiÅĄ. Z vnaprej predlaganimi vzorci gradnje, ki poenostavijo izvedbo in zniÅūajo ceno. Po moÅūnosti s spodbudo gradnje lesenih hiÅĄ, saj les omogoča kvalitetno gradnjo, izkoriÅĄÄanje edine surovine, ki je ima Slovenija dovolj in je okolju najprijaznejÅĄa. Ob tem je mladim potrebno ponuditi jamstveno shemo, ki omogoča vzdrÅūno financiranje.

DrÅūava naj mestnim občinam pomaga pri revitalizaciji mestnih jeder, kjer ÅĄtevilna stanovanja ostajajo prazna in neurejena.

Mladim Åūivljenje pogosto greni tudi odločanje mimo njih. StarejÅĄi pač teÅūje razumejo njihove potrebe in Åūelje. Zato bomo pri SLS zahtevali vzpostavitev vladne skupine za presojo vseh novih zakonov in sprememb zakonov z vidika potreb mladih posameznikov in druÅūin.

_________________________________________________________________________________________

POVZETEK SKLEPOV PROGRAMSKEGA KONGRESA SLS

  • NajboljÅĄa socialna politika je uspeÅĄno gospodarstvo. Zato mora gospodarski razcvet postati prioriteta drÅūave. Za to potrebujemo dobro infrastrukturo po vsej Sloveniji, prenovitev izobraÅūevalnega sistema, debirokratizacijo in stimulativno davčno politiko. Na vodilna mesta v drÅūavnih podjetjih bomo imenovali usposobljene ljudi, ki premorejo ustrezno znanje in izkazujejo rezultate.
  • Slovenija mora zagotoviti mednarodno konkurenčne človeÅĄke vire. ČloveÅĄki viri usklajeni s potrebami gospodarstva in druÅūbe so ključnega pomena za naÅĄ nadaljnji razvoj. S prehodom v informacijsko druÅūbo pomen človeÅĄkih virov skokovito naraÅĄÄa. SLS sodi, da je za konkurenčnost naÅĄih mladih na globalnem trgu nujna uskladitev izobraÅūevanja s trgom dela. Le dvig produktivnosti na zaposlenega bo omogočil poslovni uspeh in osamosvojitev naÅĄih mladih, zdrave javne finance, urejeno infrastrukturo, dostojno skrb za starejÅĄe in ljudi z omejenimi moÅūnostmi.
  • Vzpostavili bomo sistemsko spremljanje zaposljivosti kadrov na srednjeÅĄolskih in visokoÅĄolskih ustanovah, da bodo mladi vedeli, kaj jih čaka, preden se vanje vpiÅĄejo. Vsak naj ima moÅūnost slediti svojim sanjam in naj se o svoji usodi odloči sam. A drÅūava mladih nima pravice zavajati v poklice, ki ne omogočajo dostojnega preÅūivetja.
  • Namen ÅĄolskega prostora naj bo v spodbujanju kreativnega in kritičnega razmiÅĄljanja. Spodbuja naj oblikovanje in izraÅūanje lastnega mnenja. Obvezno izobraÅūevanje (osnovna ÅĄola) naj vključuje tudi domovinsko in drÅūavljansko vzgojo pa tudi osnove finančne pismenosti ter digitalno opismenjevanje – tudi s poudarkom na varnosti na internetu.
  • Å ole naj se kot centri znanja dejavno vključujejo in povezujejo pri načrtovanju razvoja na lokalni in regionalni ravni tudi s prakso v lokalnih podjetjih (npr. projekt evropskega poslanca Bogoviča ZavezniÅĄtvo za mlade – povezovanjem treh ključnih akterjev: gospodarstva (podjetniÅĄtva in obrti), ÅĄolstva in lokalne skupnosti – tako se bo laÅūje izobraÅūevalo kadre, ki bodo dobili delo bliÅūje svojemu domu.
  • Obrtniki in podjetniki predstavljajo veliko večino slovenskega gospodarstva in so temelj preÅūivetja večine slovenskih druÅūin. SLS bo ÅĄe naprej vsestransko podpirala slovenske podjetnike s popolno debirokratizacijo in vzpostavitvijo drugih pogojev za prijazno poslovno okolje. K temu sodi tudi uvedba moÅūnosti pavÅĄalne obdavčitve za kmete in podjetnike.
  • SLS bo vztrajala pri prizadevanjih za ohranjanje in razvoj druÅūinskih kmetij, ki so temelj trajnostne pridelave hrane ter obdelanega in poseljenega podeÅūelja.

  • Les je strateÅĄko pomembna in edina slovenska surovina, ki je premoremo v velikem obsegu. SLS bo vztrajala, da se zagotovi bistveno več sredstev za krepitev obrtnikov, podjetnikov in celotne lesno predelovalne industrije, kar bo zagotovilo ÅĄtevilna stabilna nova delovna mesta na podeÅūelju ter visoko dodano vrednost. S stimulativno davčno politiko za povečano porabo lesnih materialov in izdelkov bomo pomembno pripomogli k zmanjÅĄanju ogljičnega odtisa.
  • Slovenija mora prek svojih predstavnikov in pristojnih ustanov, v skladu z ustavo in zakoni, dosledno ÅĄÄititi vse svoje ozemlje, kopno in morje, ter blaginjo svojih drÅūavljank in drÅūavljanov. Prav tako mora varovati in razvijati slovensko kulturo ter negovati slovenski jezik na vseh ravneh drÅūave in druÅūbe, na celotnem teritoriju Slovenije.
  • Pri obrambni sposobnosti in varnosti naÅĄe drÅūave moramo najprej slediti svojim prioritetam in razvijati tista področja, s katerimi se lahko najbolj zaÅĄÄitimo. Znotraj evroatlantskega zavezniÅĄtva naj se Slovenija dogovori za niÅĄno vlogo, v kateri smo lahko kljub svoji majhnosti odlični in pomemben člen zavezniÅĄtva.
  • Največjo dolgoročno groÅūnjo slovenskemu narodu predstavlja njegovo staranje. V naslednjem mandatu naj bo prva naloga koalicije in opozicije, da pripravita slovenski načrt za demografijo do leta 2060 (kako ustvariti pogoje za mlade, da se bodo brez skrbi lahko odločali za rojstvo otrok, starejÅĄim zagotoviti človeka dostojen prihodek in oskrbo, drÅūavi pa zmoÅūnost financiranja teh politik).
  • V Sloveniji se ÅĄele z nastopom krize (tako v primeru razglaÅĄene epidemije zaradi Covid-19 kot ob izbruhu silovite vojne v evropski soseÅĄÄini), ko s hrano bogate drÅūave začnejo prepovedovati izvoz, sploh začnemo pogovarjati o prehranski varnosti. Namesto zanaÅĄanja na srečo, da bo kriza hitro in brez posledic preÅĄla, SLS zahteva, da se nemudoma vzpostavijo pogoji, da se bo izkoristilo vse potenciale pridelave hrane v Sloveniji in v primeru zaprtja meja vsem drÅūavljanom zagotovilo prehransko varnost.
  • Evropska sredstva so v Sloveniji izjemno pomembna razvojna pomoč za naloÅūbe drÅūave, lokalnih skupnosti, podjetij idr. Z njihovo pomočjo bomo zmanjÅĄali razvojne razlike in zagotovili primerljive Åūivljenjske pogoje v vseh okoljih. Slovenija mora optimalno izkoristiti sredstva za prednostna področja regionalne politike, ki so do leta 2030 naslednja: demografske spremembe in dolgotrajna oskrba, pametna rast, zelena preobrazba ter energetska in prehranska samooskrba.
  • Invalidom in drugim ranljivim skupinam je potrebno zagotoviti človeka vreden socialni poloÅūaj. Status invalida naj drÅūava prizna tudi ljudem, ki okrevajo po kapi.

  • Namesto neracionalnega razmetavanja sredstev, vključno s 500-milijonsko obnovo zastarelega koncepta kliničnega centra v Ljubljani, naj se ob ljubljanski obvoznici postavi moderno vseslovensko akademsko bolnico, kjer bodo imeli pacienti dostop do hitrih in vrhunskih zdravstvenih uslug, zaposleni pa najboljÅĄe moÅūne pogoje za delo.
  • Nemudoma je potrebno vsem zagotoviti dostop do osebnega zdravnika, otrokom pa do pediatra.
  • Vsi se trepljamo, ko ÅĄportniki zmagujejo. A do tja mnogi pridejo zelo teÅūko in z veliko odrekanja njih in cele druÅūine. Uredimo odkrivanje talentov in mehanizmov, da bodo vrhunski treningi dostopni vsem.
  • Pomemben dejavnik pri vzgoji otrok je prenos znanja med generacijami. Predlagamo, da tudi dedki in babice, ki skrbijo za otroke, ki vrtcev ne obiskujejo, za to dobijo ustrezen dodatek k pokojnini.
  • Poskrbeti je potrebno za varno starost, drÅūavljanom dati zagotovila, da bo za njih poskrbljeno. Objektivizirati moramo parametre glede upokojevanja, jih narediti neodvisne od političnih in medgeneracijskih razmerij. Dolgotrajne in naporne pokojninske reforme vsakih nekaj let je potrebno nadomestiti z zakonodajo, ki bo vsebovala mehanizme samodejnega prilagajanja pogojev zahtevane starosti in pokojninske dobe glede na razvoj demografskih kazalnikov, kot je npr. pričakovana Åūivljenjska doba.
  • Oblikovati moramo okolje priloÅūnosti za sodelovanje ne glede na spol, tudi v politiki naj v ospredje stopita sposobnost posameznika in njegove vrednote.

NOVA GENERACIJA SLS za mlade prebivalce Slovenije zahteva:

  • Uvajanja strokovne prakse v vse srednje in viÅĄje ravni izobraÅūevanja. S tem bi bil zagotovljen: hitrejÅĄi osebni razvoj, sprotni in neposredni prenos teoretičnega znanja v prakso z izkoriÅĄÄanjem kreativnosti mladih in njihove odprtosti k raziskovanju. Spodbujanje mladih h prostovoljstvu in ustreznem ovrednotenju njihovega prispevka na tem področju.
  • DrÅūava naj omogoči garancijsko shemo za mlade z geslom “Samostojno do prvega gnezda”. Zagotovitev 5-letne finančne in svetovalne podpore ob prevzemu kmetije ali začetku izvajanja kmetijske dejavnosti.
  • Ustrezno vizijo trajnostne prometne politike, ki bo mladim omogočila varno, cenovno dostopno in vsakodnevno uporabo ÅūelezniÅĄke infrastrukture, ostalega javnega potniÅĄkega prometa in kolesarskih poti.
  • Poudarek na dvigu kakovosti bivanja mladih: zagotavljanje telesnega in (preveč zapostavljenega vidika) duÅĄevnega zdravja, telesne aktivnosti, zdravega načina Åūivljenja ter socialne vključenosti mladih.

Read More
Photograph of a farmer thinking with his head in his hand.

SKZ zahteva sklic izredne seje Sveta KGZS

OBUPANIH TISOČE SLOVENSKIH KMETOV

DruÅĄtvo Slovenska kmečka zveza in Slovenska kmečka zveza pri SLS sta, zaradi skrajno kritičnih razmer v kmetijstvu in necelovitega ukrepanja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi s poviÅĄanjem cen energentov, semen, gnojil in sredstev za zaÅĄÄito rastlin, v času epidemije covida-19, stanja odkupnih cen kmetijskih pridelkov in dodatno ÅĄe krize v Ukrajini, podali zahtevo za nujen sklic izredne seje Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Nastala situacija kmetom v ÅĄtevilnih panogah ne omogoča niti pokrivanja osnovnih stroÅĄkov, kar peha v obup na tisoče slovenskih kmetov. ÂŧZahtevamo, da se nemudoma opravi temeljita razprava ter sprejmejo sklepi, ki bodo od Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlade Republike Slovenije zahtevali takojÅĄnje odločno ukrepanje v obliki razbremenitve kmetij in zagotovili dohodki za dostojno preÅūivetje kmetij, kar je predpogoj, da se poveča tudi pridelave hrane, izboljÅĄa prehranska varnost in prepreči, da bi v primeru zapore meja priÅĄlo v Sloveniji do lahkote, ki bi lahko ogrozila več sto tisoč ljudi,ÂŦ opozarja predsednik DruÅĄtva Slovenske kmečke zveze in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Miroslav Kosi.

Predlog ministrstva ne zagotavlja reÅĄitev

Predlog ukrepa, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v zvezi z dodelitvijo finančne pomoči kmetom ne bo dosegel predvidenega učinka, so prepričani v Slovenske kmečke zveze pri SLS in utemeljujejo, da so bili izpuÅĄÄeni ÅĄtevilni kmetje, ki se ukvarjajo z dopolnilnimi dejavnostmi (pridelave in predelave) in različnimi storitvenimi dejavnostmi (reje Åūivali, rastlinske pridelave, gozdarstvo), ki so ključnega pomena za delovanje in obstoj kmetije. ÂŧPrav tako z ukrepom dodeljena pomoč, ne odgovori na temeljne izzive krizne situacije zadnjih dveh let in je zgolj minimalen prispevek tistim, ki bodo pomoč prejeli. V velikem segmentu kmetij, ki jih predlagani ukrep sploh ne obravnava ima na opravljanje dejavnosti prevladujoči vpliv ravno cena energentov, ki je v času epidemije covid-19 poviÅĄana za 60 – 65 % in tudi več,ÂŦ je jasen predsednik Slovenske kmečke zveze pri SLS in član Sveta Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Marko Cigler

TeÅūave dodatno zaostrujejo razmere v Ukrajini

Dodatno aktualne razmere zaostrujejo nastale razmere v Ukrajini, ki Åūe vplivajo na ekstremno podraÅūitvi cen Åūit na svetovnih trgih. ÂŧPred nami je nova setev in Åūetev, ter Åūetev jesenske setve, kar pomeni dodaten pritisk na odkupne cene kmetijskih pridelkov, ki ne sledijo poviÅĄanju cen osnovnih surovin in ne sledijo poviÅĄanju cen končnih produktov v trgovinah. Odkupne cene pridelkov in proizvodov na kmetijah se morajo takoj dvigniti vsaj na naraven pokrivanja stroÅĄkov,ÂŦ pojasnjuje Miroslav Kosi in dodaja, da slovenske cene za Evropskimi zaostajajo za vsaj 20 do 30 odstotkov, kar pa je glavni razlog, da kmetje ne pokrivajo stroÅĄkov pridelave in predelave.

Read More
SLS

Programski kongres SLS, 130-letnica Slovenske ljudske stranke in srečanje gibanja PoveÅūimo Slovenijo

SpoÅĄtovani,

v soboto, 12. marca 2022, ob 15. uri bo imela Slovenska ljudska stranka v Celju v Modri dvorani Celjskega sejma (Dečkova cesta 1, Celje) programski kongres Slovenske ljudske stranke, v katerem bo v ospredje postavila tematiko prehranske varnosti, ki postaja akutno vpraÅĄanje v luči vojne v Ukrajini,obeleÅūila pa bo tudi 130-letnico SLS.

V drugem delu bo srečanje gibanja PoveÅūimo Slovenijo, na katerem se bodo predstavili ÅĄtevilni kandidatke in kandidati na listi gibanja PoveÅūimo Slovenijo za parlamentarne volitve, kot tudi nekatera programska izhodiÅĄÄa.

Pričakujemo, da se bo dogodka udeleÅūilo prek 300 delegatov, kandidatov in podpornikov gibanja PoveÅūimo Slovenijo.

Prvi del programskega kongresa SLS bo potekal v petek, 11. marca 2022, prek Zoom povezave in bo interne narave. 

Vljudno vabljeni v Celje.

Slovenska ljudska stranka in gibanje PoveÅūimo Slovenijo  

Read More
Maucec_citat

Za pravico do slovenske ÅĄole v Lendavi

Marjan Maučec, drÅūavni svetnik SLS: ÂŧSpoÅĄtujemo in podpiramo pravico MadÅūarov in Italijanov, da na dvojezičnem območju lahko njihovi otroci obiskujejo dvojezično ÅĄolo. Nesprejemljivo pa je, da v Lendavi slovenski otroci ne morejo obiskovati slovenske ÅĄole. Od slovenske vlade pričakujemo, da to anomalijo nemudoma odpravi. In da se odločno zavzame za to, da Slovenci na MadÅūarskem in v Italiji dobijo enake pravice, kot jih imajo MadÅūari in Italijani v Sloveniji, vključno z zagotovitvijo poslanskega sedeÅūa v njihovih parlamentih.ÂŦ

Read More

Iskrene čestitke vsem Slovenkam in Slovencem ob slovenskem kulturnem prazniku

Ljubljana, 8. februar, 2022 – Na danaÅĄnji PreÅĄernov dan, osrednji slovenski kulturni in drÅūavni praznik, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta PreÅĄerna, v Slovenski ljudski stranki vsem Slovenkam in Slovencem iskreno čestitamo. Å e posebej iskreno čestitamo prejemnikom PreÅĄernove nagrade in nagrade PreÅĄernovega sklada za vrhunske doseÅūke na področju umetnosti v Sloveniji, ki jim je Slovenija podelila na sinočnji osrednji drÅūavni proslavi: za PreÅĄernovo nagrado leta 2022 klasičnemu filologu in prevajalcu dr. Kajetanu Gantarju ter muzikologu in dirigentu dr. Mirku Cudermanu, in prejemnikom najviÅĄjih drÅūavnih nagrad za umetniÅĄke doseÅūke za leto 2022 – nagrado PreÅĄernovega sklada leta 2022: pesnici in pisateljici Anji Å tefan, dramski igralki Jette Ostan Vejrup, skladatelju Damijanu Močniku, sopranistki Andreji ZakonjÅĄek Krt, slikarju DuÅĄanu KirbiÅĄu ter reÅūiserki in avtorici animiranih filmov Å peli ČadeÅū. 

V SLS smo ponosni na vse sedanje slovenske kulturne ustvarjalce, ki na različnih področjih ustvarjanja krepijo slovensko kulturo, in s tem slovensko identiteto, s katero ne le utemeljujemo naÅĄo narodnost in ji dajemo kulturno in duhovno ÅĄirino, temveč z njo bogatimo tudi evropski kulturni prostor, katere temeljni del smo. V SLS smo prav tako ponosni na vse kulturnike, ki so v preteklosti tlakovali temelje za obstoj slovenske besede, narodne glasbe in vse druge ustvarjalne umetnosti.  

Naj bo danaÅĄnji dan vsem Slovenkam in Slovencem obdan z mislijo na poezijo velikega človeka slovenske kulture Franceta PreÅĄerna, ki je ne le avtor besedila slovenske himne Zdravljica, temveč je Åūe v svojem času znal z besedami vizionarsko povezati slovenski narod in ga dvigniti nad dnevne politične in druÅūbene spore ter ustvariti nov, ÅĄirÅĄi pogled za prihodnost.

V SLS trdno delimo navdih in vizionarstvo Franceta PreÅĄerna za povezovanje slovenskega naroda tudi v danaÅĄnjem času, zato smo z veseljem te dni tudi uradno pristopili h gibanju PoveÅūimo Slovenijo, saj verjamemo, da le s preseganjem razlik, s strpnim in argumentiranim dialogom, povezovanjem in sodelovanjem Slovenk in Slovencev, lahko naredimo vse za maksimalno dobrobit slovenskih drÅūavljank in drÅūavljanov, in naÅĄe drage Slovenije. Zato z veseljem sooblikujemo gibanje PoS in smo pred dnevi z velikim upanjem in prepričanjem, da delamo v skupno dobro, podpisali sporazum.

Kam za PreÅĄernov dan 2019? – druÅūinski blog o potovanjih, izletih in  ostalih dogodivÅĄÄinah z otroci

Himna Republike Slovenije v avtorstvu besedila dr. Franceta PreÅĄerna:

Spet trte so rodile

prijatli, vince nam sladkÃģ,

ki nam oÅūivlja Åūile,

srcÃĐ razjÃĄsni in oko,

ki utopi

vse skrbi,

v potrtih prsih up budi!

KomÚ najpred veselo

zdravljico, bratje! čmÃē zapÃĐt’!

Bog naÅĄo nam deÅūelo,

Bog Åūivi ves slovenski svet,

brate vse,

kar nas je

sinÃģv sloveče matere!

V sovraÅūnike ‘z oblakov

rodÚ naj naÅĄ’ga treÅĄi grÃģm;

prost, ko je bil očakov,

naprej naj bo Slovencov dom;

naj zdrobÃĐ

njih rokÃĐ

si spone, ki jih ÅĄe teÅūÃĐ!

Edinost, sreča, sprava

k nam naj nazaj se vrnejo;

otrÃģk, kar ima Slava,

vsi naj si v rÃģke seÅūejo,

de oblast

in z njo čast,

ko prÃĐd, spet naÅĄa boste last!

Bog Åūívi vas Slovenke,

prelepe, Åūlahtne roÅūice;

ni take je mladenke,

ko naÅĄe je krvi dekle;

naj sinÃģv

zarod nov

iz vas bo strah sovraÅūnikov!

Mladenči, zdaj se pije

zdravljica vaÅĄa, vi naÅĄ up;

ljubezni domačije

noben naj vam ne usmŕti strup;

ker zdaj vàs

kakor nàs,

jo sŕčno brÃĄnit’ kliče čas!

Å―ivÃĐ naj vsi narÃģdi,

ki hrepenÃĐ dočakat’ dan,

da koder sonce hodi,

prepir iz svÃĐta bo pregnan,

da rojak

prost bo vsak,

ne vrag, le sosed bo mejak!

Nazadnje ÅĄe, prijatlji,

kozarce zase vzdignimo,

ki smo zato se zbrat’li,

ker dobro v srcu mislimo;

dÃģkaj dni

naj Åūiví

vsak, kar nas dobrih je ljudi!

Read More
image

SLS: Slovenska narodnozabavna glasba je izÅĄla iz ljudstva

V Slovenski ljudski stranki obsojamo in zavračamo navedbe novinarja v radijskem programu Vala 202, kjer so poniÅūevali slovensko narodnozabavno glasbo in jo označili za faÅĄistoidno.  

Ta slika ima prazen alt atribut; ime datoteke je image.jpeg

Slovenska narodnozabavna glasba izhaja iz ljudstva in je ena od prepoznavnih in povezovalnih točk naÅĄega naroda in del naÅĄe kulture. Zato je Slovenska ljudska stranka preko drÅūavnega svetnika Toneta Hrovata vloÅūila predlog za spremembo Zakona o PreÅĄernovi nagradi, da bi bila moÅūnost posthumne podelitve PreÅĄernove nagrade tudi Slavku in Vilku Avsenikter Lojzetu Slaku, kot izraz priznanja njim in vsem kakovostnim avtorjem in izvajalcem narodno-zabavne glasbe in bi pomenila tudi popravo doslej premalo spoÅĄtljivega odnosa do te glasbene zvrsti ter njenih avtorjev in izvajalcev. 

******
Na opozorilo uredniÅĄtva Vala 202 popravljamo in dopolnjujemo naÅĄo izjavo v zvezi z narodnozabavno glasbo.

Izjave o faÅĄistoidnosti v povezavi s slovenko narodnozabavno glasbo ni podal novinar Vala 202, kot smo zmotno navedli in se opravičujemo, pač pa dr. Peter Stankovič, ki je med drugim dejal: ÂŧNočem reči, da je ta glasba sama po sebi avtokratska, faÅĄistoidna, a je s svojim preprostim, enoznačnim, uniformnim svetom zelo pripravna za take prisvojitveÂŦ. 

Å e enkrat poudarjamo, da obÅūalujemo in obsojamo negativistične izjave o slovenski narodnozabavni glasbi, ki izhaja iz ljudstva in je, ko govorimo o kakovostni narodnozabavni glasbi, enakovreden del slovenske kulture.

Zato smo v SLS dali tudi pobudo za spremembo Zakona o PreÅĄernovi nagradi, s čimer bi med drugim omogočili posthumno podelitev PreÅĄernove nagrade Slavku in Vilku Avsenik ter Lojzetu Slaku.

Read More
OO SLS Å―elezniki

Priprave na volitve potekajo

Sinoči so se člani vodstva OO SLS Å―elezniki srečali na turistični kmetiji pri Å tihelnu v LajÅĄah. Pogovorili so se o pripravah na volitve ter drugih aktualnih vpraÅĄanjih s predsednikom SLS Marjanom Podobnikom in predsednico GO SLS Darijo Jamnik.

Občina Å―elezniki je za SLS Åūe od ustanovitve ena najuspeÅĄnejÅĄih v Sloveniji, z Åūupanom in največjim ÅĄtevilom občinskih svetnikov. Hkrati je to ena od slovenskih občin z najniÅūjo brezposelnostjo in visoko kakovostjo Åūivljenja. Priljubljeni Åūupan Anton Luznar je tudi najverjetnejÅĄi kandidat liste PoveÅūimo Slovenijo za poslanca v domačem okraju.

Read More
Screenshot-2022-01-27-at-15.20.10

Dan slovenske demokracije bi praznovali 12. maja

Na seji komisije DrÅūavnega sveta za drÅūavno ureditev so včeraj, 26. januarja 2022, sprejeli pobudo drÅūavnega svetnika iz vrst SLS dr. Marjana Maučeca, ki je predlagal, da se med Åūe obstoječe praznike uvrsti ÅĄe dan slovenske demokracije.

Član drÅūavnega sveta dr. Marjan Maučec, ki je predlagal dopolnitev Zakona o praznikih in dela prostih dneh v Sloveniji je mnenja, da se mora slovenska demokracija obeleÅūevati s posebno pozornostjo. Praznik bomo, če bo predlog drÅūavnega sveta potrdil tudi DrÅūavni zbor Republike Slovenije obeleÅūevali 12. maja, saj je na ta dan leta 1988 v Unionski dvorani nastalo prvo demokratično politično gibanje od začetka druge svetovne vojne na Slovenskem, Slovenska kmečka zveza. Prvi predsednik Slovenske kmečke zveze Ivan Oman je o tem dogodku dejal, da je priletela prva lastovka slovenske pomladi. 

Ivan Oman, prvi predsednik slovenske kmečke zveze

 ÂŧOdlično priloÅūnost za vzpostavitev dne slovenskega demokracije predstavlja tudi iztek 30. obletnice slovenske samostojne in demokratične drÅūave v letu 2021. Določitev novega praznika, ki ne bi bil dela prost dan, ne bi povzročila dodatnega izpada delovnih ur in povečanja obveznosti za delodajalce,ÂŦ je ÅĄe dodal dr. Maučec.

dr. Marjan Maučec

Read More
Picture 1

V ljubljanskem hotelu InterContinental slovenÅĄÄine ne priznavajo

Precej prahu je med zavednimi Slovenkami in Slovenci sproÅūila vest, objavljena med drugim tudi v reviji Reporter, da za vodstvo hotela InterContinental v Ljubljani slovenski jezik ne obstaja. Ni ga na uradni spletni strani hotela, ni ga na opozorilu glede določil PCT.

ÂŧNeobstoj slovenÅĄÄine v hotelu sredi slovenske prestolnice ni posledica politike velike mednarodne hotelske verige, na katero se izgovarja vodstvo ljubljanskega InterContinetala. Če ima lahko hotel Intercontinental v Sofiji spletno stran v cirilici in bolgarskem jeziku, ni razloga, da ne bi zmogli postaviti spletne strani tudi v slovenÅĄÄini. Z razlikovanjem med jeziki na tiste, ki jih hotelska veriga Intercontinental oziroma njihovi zastopniki priznava za upoÅĄtevanja vredne in na jezike, katerih obstoja ne priznava, si povzroča krnjenje ugleda in tudi poslovno ÅĄkodo,ÂŦ izraÅūa svoje staliÅĄÄe predsednik Narodne zveze pri SLS Borut Korun in dodaja, da zavedni Slovenci pač verjetno njihovih storitev ne bodo uporabljali niti doma niti v tujini.

Po drugi strani pa slovenska drÅūava z neukrepanjem zoper krÅĄenje zakona o javni rabi slovenÅĄÄine ne le izgublja na ugledu, temveč si sama spodkopava temelj svojega obstoja. ÂŧBrez slovenskega jezika se Slovenci na tem koÅĄÄku zemlje ne bi nikoli poenotili v zahtevi po svoji samostojni drÅūavi. Če se bomo odpovedali spoÅĄtovanju in negi svojega jezika, se bomo odpovedali tudi svoji drÅūavi. Neukrepanje v primeru nespoÅĄtovanja zakona o javni rabi slovenÅĄÄine v nekem hotelu morda ne zveni usodno. A s tem h krÅĄenju vabimo vse, ki poslujejo v Sloveniji in slovenskega naroda ne spoÅĄtujejo dovolj, da bi sami od sebe upoÅĄtevali tukajÅĄnji jezik,ÂŦ je jasen Korun. 

NaloÅūbe iz tujine so za Slovenijo in slovenski narod praviloma koristne, kot so za tamkajÅĄnje skupnosti koristne naloÅūbe slovenskih podjetij v tujini. A narodi v drugih drÅūavah premorejo toliko samospoÅĄtovanja, da od tujih, tudi slovenskih vlagateljev terjajo spoÅĄtovanje jezika in običajev skupnosti, ki jih je sprejela medse. ÂŧBrez slovenÅĄÄine v javni rabi ne bo več slovenskega naroda in slovenske drÅūave, zato pozivamo naÅĄe za to pristojne inÅĄpektorske sluÅūbe, da skladno z zakonom ukrepajo. Le, če bomo spoÅĄtovali sami sebe, nas bodo spoÅĄtovali tudi drugi,ÂŦÂ ÅĄe zaključi Borut Korun. 

Read More
IMG_20220104_143915

V KnjiÅūnici SLS smo pričeli Plečnikovo leto

Letos praznujemo 150-letnico rojstva velikega mednarodno priznanega vrhunskega slovenskega arhitekta JoÅūeta Plečnika, ki je med drugim zaznamoval ureditev urbanega okolja v Ljubljani. Včeraj, 4. januarja 2022, smo v ta namen v KnjiÅūnici SLS pripravili pogovor o kulturi in v razmiÅĄljanjih izpostavili tudi gostujočo mednarodno razstavo DediÅĄÄina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo. 

Po uvodnem pozdravu predsednika SLS Marjana Podobnika in koordinatorke gibanja PoveÅūimo Slovenijo dr. Nade PavÅĄer je svoje razmiÅĄljanje podal dr. Damjan PrelovÅĄek, zgodovinar in odličen poznavalec Åūivljenja in dela JoÅūeta Plečnika, ki je prepričan, da je Plečnik eden največjih Slovencev vseh časov. ÂŧPlečnik je za vse generacije, ki bodo sledile, velika ÅĄola arhitekture. Ne gre za to, da bi posnemali oblike njegove arhitekture, ampak duha, to, kar je on z arhitekturo hotel povedati,ÂŦ je dejal. Plečnikovo ahitekturno ustvarjanje je temeljilo na  teoriji neÅĄkega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem se je ÅĄolal. Njegova dela v Ljubljani so Kongresni trg, ureditev okolice Ljubljanice in gradnja mostov, pokopaliÅĄÄe Å―ale, nekdanja zbornica za trgovino, v kateri je zdaj ustavno sodiÅĄÄe. Leta 1947 je zasnoval tudi načrt za slovenski parlament, ki pa je Åūal ostal neuresničen. 

Zgodovinar in odličen poznavalec Åūivljenja in dela JoÅūeta Plečnika dr. Damjan PrelovÅĄek

Dogodek v KnjiÅūnici SLS je bil posvečen tudi  gostujoči mednarodni razstavi DediÅĄÄina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo. Zbrane sta nagovorila sig. Marco Pellegrini, predsednik Kulturnega Centra Studium iz Gorice (Italija), sin avtorja gostujoče mednarodne razstave in Bogdan Vidmar, skrbnik razstave ter duhovnik in Åūupnijski vikar v Novi Gorici, ki sta izpostavila veliko vlogo bratov Cirila in Metoda ter dodala, da njuno poslanstvo razumemo kot izraz naÅĄe identitetne pripadnosti. 

Od leve proti desni: Sig. Marco Pellegrini, predsednik Kulturnega Centra Studium iz Gorice in skrbnik razstave ter duhovnik in Åūupnijski vikar v Novi Gorici Bogdan Vidmar

Nekaj misli o dediÅĄÄini Cirila in Metoda je zapisala tudi slovenska senatorka v Rimu dr. Tatjana Rojc. ÂŧKo se spraÅĄujemo o koreninah Evrope, katere sopatrona sta na Åūeljo Janeza Pavla II postala tudi sveta brata Ciril in Metod, se seveda v prvi vrsti spraÅĄujemo tudi o vplivu krÅĄÄanstva na kulturni razvoj Slovanov in posredno tudi Evrope same. Slovenci so njuno evangeljsko delo v glavnem doÅūivljali posredno, ker je pokristjanjevanje glavnine Slovencev sledilo drugačni poti, res pa je, da je smisel njune evangelizacije pustil pomemben pečat tudi v slovenski kulturiÂŦ pravi dr. Rojčeva in dodaja, da nas razstava popelje preko Åūivljenja in pomena bratov Cirila in Metoda ter ponuja moÅūnost za razmislek  o posledicah, ki jih je njuno delo prinaÅĄalo v zgodovino slovanskih narodov in Evrope za časa njihovega Åūivljenja in skozi stoletja vse do danaÅĄnjih dni.

Ob mednarodni gostujoči razstavi je v KnjiÅūnici SLS razstavljen tudi originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689. Za obiskovalce bo ogled do nadaljnega moÅūen vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro. 

Nagovor predsednika SLS Marjana Podobnika
Pozdravni nagovor dr. Nade PavÅĄer, koordinatorke gibanja PoveÅūimo Slovenijo

Read More