V Sloveniji 26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Na ta dan pred 31. leti je bil uradno razglaÅĄen izid plebiscita, na katerem smo prebivalci Slovenije z veliko veÄino podprli odloÄitev za osamosvojitev Republike Slovenije.
Slovenke in Slovenci smo takrat z veliko stopnjo enotnosti postavili temelje kasnejÅĄemu hitremu priznanju Slovenije, ki bi brez tako visoke udeleÅūbe in tako visoke podpore osamosvojitvi bilo mnogo bolj vpraÅĄljivo.
âPred enatridesetimi leti smo se najprej ÅĄiroko poenotili v slovenski politiki. Prav to je vzpodbudilo tudi vse volilne upraviÄence, da so kljub razumiljivim politiÄnim razlikam v veÄ kot devetdesetih odstotkih podprli odloÄitev za samostojno in neoodvisno Slovenijo. V naÅĄi lepi, varni in zeleni deÅūeli smo trenutno priÄa veliki meri razdvojenosti in razcepljenosti, zato je ÅĄe toliko pomembnejÅĄe zavedanje o vrednotah, ki so nas povezovale v preteklosti in iskanje vrednot, ki nas lahko povezujejo danes in v prihodnosti. PoveÅūimo Slovenijo v skupno dobro, za mir in blagostanje vseh ljudi,â je prazniÄno razmiÅĄljanje zakljuÄil Marjan Podobnik, predsednik Slovenske ljudske stranke.Â
Pred natanko tridesetimi leti, 23. decembra 1991, je tedanja skupÅĄÄina sprejela ustavo samostojne Slovenije, kar je pomenilo osamostvojitev naÅĄe drÅūave tudi v pravnem smislu.
Ustava Republike Slovenije je temeljni in najviÅĄji sploÅĄni pravni akt v drÅūavi ter akt z najveÄjo pravno moÄjo, ki vsebuje tudi elemente ideoloÅĄko-politiÄnega akta.
Na danaÅĄnji dan mineva tudi 31 let, ko smo Slovenke in Slovenci na plebiscitu odloÄali o samostojni in neodvisni drÅūavi Sloveniji. Velika veÄina volilcev se je izrekla za samostojnost in tako je 26. december, dan, ko so bili razglaÅĄeni izzidi plebiscita, postal drÅūavni praznik – dan samostojnosti in enotnosti.Â
DruÅĄtvo poslancev 90, ki zdruÅūuje poslance osamosvojitvenega sklica in kasnejÅĄih sklicev DrÅūavnega zbora RS, je vÄeraj, 21. decembra, v Veliki dvorani DrÅūavnega zbora RS pripravilo slavnostno akademijo posveÄeno 30-letnici osamosvojitve Slovenije in prihajajoÄemu Dnevu samostojnosti in enotnosti.
Zbrane na slavnostni akademiji so nagovorili predsednik republike Borut Pahor, predsednik DZ Igor ZorÄiÄ, predsednik vlade Janez JanÅĄa, predsednik DS Alojz KovÅĄca, predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle in predsednik DruÅĄtva poslancev 90 Marjan Podobnik.
Govorniki so izpostavili pomen sodelovanja pri vzpostavljanju drÅūavne neodvisnosti in samostojnosti, ki je bila doseÅūena pred 30. leti. âDialog nas je takrat, razliÄne kot smo bili, pripeljal skupaj do sodelovanja in sodelovanje do enotnosti,” je poudaril predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Premier Janez JanÅĄa pa je izpostavil: âNi toliko pomembno, kaj mislijo drugi, pomembno je, kako nek narod, neka skupnost, neka drÅūava na demokratiÄen naÄin oblikuje svoje odloÄitve in kako jih je pripravljena in sposobna uresniÄiti.” Predsednik DZ Igor ZorÄiÄ je povedal, da so dogodki, ki so vodili do samostojne Slovenije, terjali odloÄnost, pogum in izjemno narodno enotnost. Predsednik DS Alojz KovÅĄca je ob prihajajoÄem super volilnem letu izrazil upanje, da bodo sodelujoÄi na volitvah predstavljali svoje pozitivne reÅĄitve in ne predvsem napadali staliÅĄÄa politiÄnih konkurentov. Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle je poudaril, da so v Äasu osamosvajanja politiki delovali za skupni cilj in imeli neke vrste vlado narodne enotnosti.
Predsednik druÅĄtva poslancev 90 Marjan Podobnik pa je v svojem nagovoru dejal: âÅ―ivimo v zahtevnih Äasih epidemije in napetih mednarodnih odnosov in Åūelimo si, da bi bilo vse to Äimprej preteklost. Obenem pa nimamo nobenega jamstva, da ne bomo v prihodnosti morda kot drÅūava, kot narod, kot druÅūba, kot civilizacija sooÄeni ÅĄe z neprimerljivo teÅūjimi preizkuÅĄnjami. Zato je prav, da ÅĄe posebno nosilci vseh vej oblasti in nosilci drugih odgovornih funkcij, kljub medsebojnim razlikam oziroma prav zaradi njih skupaj, v medsebojnem spoÅĄtovanju, iÅĄÄemo Äim boljÅĄe reÅĄitve v dobro vseh ljudi. Bodimo zgled, bodimo najprej sami sprememba, ki jo Åūelimo v Sloveniji in v svetu.â
Poslanke in poslanci osamosvojitvene skupÅĄÄine so v okviru slovesnosti prejeli zahvalno listino in spominsko znaÄko. Zahvalno listino za dolgoletno sodelovanje na parlamentarnih dogodkih in dobrodelnih prireditvah je prejel tudi Parlament Dixie band, ki je ob New Swing Quartetu poskrbel za glasbeni program tudi na vÄerajÅĄnji slavnostni akademiji.
V KnjiÅūnici Slovenske ljudske stranke, ki se nahaja v prostorih SLS v Ljubljani je vÄeraj, 15. decembra 2021, potekal dan odprtih vrat v sklopu katerega so v poÄastitev 30. obletnice Slovenije razgrnili originalni izvod Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske iz leta 1689 in odprli gostujoÄo mednarodno razstavo DediÅĄÄina Cirila in Metoda. NaÄrt za Evropo.
Zbrane so uvodoma nagovorili kandidati oziroma podporniki gibanja PoveÅūimo Slovenijo: predsednik osamosvojitvene vlade Lojze Peterle, publicist in poznavalec zgodnje slovenske zgodovine Borut Korun ter novi predsednik MO SLS Ljubljana in zgodovinar BoÅĄtjan Furlan.Â
V uvodnih razmiÅĄljanjih so orisali izjemen pomen Janeza Vajkarda Valvasorja in njegove Slave vojvodine Kranjske ter izpostavili veliko vlogo svetih bratov Cirila in Metoda, ki sta ustvarila skupni slovanski obredni jezik, iz katerega so se razvili ÅĄtevilnih knjiÅūni jeziki slovanskih narodov. Del tega obrednega jezika je danes tudi vkljuÄen v sodobni slovenski knjiÅūni jezik.
Razstava v knjiÅūnici SLS bo obiskovalcem na ogled vsak prvi torek v mesecu, med 13. in 17. uro. Vljudno vabljeni!
Na danaÅĄnji novinarski konferenci, ki jo je organizirala Slovenska kmeÄka zveza pri SLS na stojnici ob PreÅĄernovem spomeniku v Ljubljani, so predsednik Slovenskem kmeÄke zveze pri SLS Marko Cigler, drÅūavni svetnik za podroÄje kmetijstva Branko TomaÅūiÄ, kmet Franci Strle in predsednik SLS Marjan Podobnik spregovorili o alarmantnih razmerah v ÅĄtevilnih panogah slovenskega kmetijstva.
ÂŧSKZ pri SLS je s svojimi aktivnostmi skupaj z drugimi kmeÄkimi organizacijami dosegla, da je vlada zagotovila dodatnih 310 milijonov evrov za kmetijstvo,ÂŦÂ je izrazil zadovoljstvo in izpostavil predsednik SKZ pri SLS Marko Cigler in dejal, da priÄakujejo porabo sredstev za ustrezne namene, v nasprotnem primeru se bo trend padanja samooskrbe s hrano in slabÅĄanja prehranske varnosti slovenskih potroÅĄnikov nadaljeval.Â
ÂŧÄe bi zaradi epidemije ali drugih razlogov priÅĄlo do daljÅĄe zapore meja, bi bila Slovenija laÄna in to kljub temu, da imamo vse pogoje, da zagotovimo polno prehransko varnost s hrano pridelano v Sloveniji, Äe bi vodili ustreznejÅĄo kmetijsko in prehransko politiko,ÂŦ je ÅĄe povedal Cigler in predstavil primer nesprejemljivih cenovnih razmerij pri izdelavi kruha, kjer dobi trgovina 60 %, pek 20 %, mlinar 10 % in kmet le slabih 6 %.
Na novinarski konferenci so izpostavili, da je nesprejemljivo, da je od okoli 300 milijonov eurov sredstev porabljenih za nakup hrane za ÅĄole, vrtce, bolniÅĄnice, domove za starejÅĄe in javno upravo le okoli 20 % porabljenih za slovensko, ostalo pa za hrano iz tujine. Cilj SLS je, da slovenske ÅĄole in drugi javni zavodi ne bodo imeli slovenskega zajtrka le en dan v letu, ampak vse dni v letu.
ÂŧSLS se intenzivno pripravlja na volitve in tudi na prevzem vodenja podroÄja kmetijstva in razvoja podeÅūelja v naslednji vladi, kjer bodo sledili cilju izboljÅĄati poloÅūaj kmetov, zagotoviti ostajanje mladih na kmetijah, kar je predpogoj za obdelano in poseljeno podeÅūelje ter zagotovitev polne prehranske varnosti na osnovi hrane pridelane v Sloveniji,ÂŦ je ob zakljuÄku dejal predsednik SLS Marjan Podobnik.
Umrl je Ingo PaÅĄ (Ingo Falk Pasch Wallersberg), minister v slovenski osamosvojitveni vladi in prizadeven borec za popravo krivic, ki jih je ljudem naredila komunistiÄna revolucija.
V Äasu komunistiÄnega sistema je deloval kot odvetnik politiÄnih disidentov in tudi obtoÅūencev v aferi JBTZ. Bil je sodni tolmaÄ, publicist ter ustanovitelj in dolgoletni predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja, kjer se njegovo izjemno delo odraÅūa podroÄju tozadevne zakonodaje.
Kot Älan Slovenske ljudske stranke je v letoÅĄnjem letu prejel visoko priznanje SLS za njegov prispevek k demokratizaciji slovenske druÅūbe in osamosvojitvi slovenske drÅūave.Â
Ohranili ga bomo v lepem in trajnem spominu. Naj poÄiva v miru.Â
Danes, 3. decembra, je Ta veseli dan kulture. V Sloveniji obeleÅūujemo rojstni dan najveÄjega slovenskega pesnika Franceta PreÅĄerna. PreÅĄeren je bil mojster slovenske besede, s katero je nizal Äudovite in predvsem pomensko globoke pesniÅĄke stihe.
Spomin in misel na Franceta PreÅĄerna, velikega Äloveka slovenske kulture predstavlja navdih in inspiracijo za nas vse. Naj nas to poveÅūe in dvigne nad politiÄne in druÅūbene spore ter ustvari nov, ÅĄirÅĄi pogled za prihodnost.
France PreÅĄeren je tudi avtor besedila slovenske himne Zdravljica, ob zvokih katere proslavljamo uspehe naÅĄih ÅĄportnikov, se spominjamo velikih dgovdkov iz slovenske zgodovine in snujemo smele naÄrte za prihodnost.
Slovenke in Slovenci smo lahko ponosni na bogato kulturno avtonomijo pisane in govorjene besede ter drugih umetniÅĄkih izrazov naÅĄih izjemnih kulturnih ustvarjalcev. Pomembno je, da to kulturno dediÅĄÄino s ponosom ohranjamo, negujemo in jo v njenem najbolj osnovnem pomenu na umetniÅĄki ravni razvijamo ÅĄe naprej.Â
Vodstvo vlade je vÄeraj, 1. decembra, na pogovorih s predstavniki kmetov zagotovilo dodatna sredstva za kmetijstvo v viÅĄini 310 milijov evrov (100 mio + 210 mio). V SKZ pri SLS so na osnovi tega zaÄasno prekinili aktivnosti za vseslovenski kmeÄki protest. Â
Na podlagi predloga SKZ pri SLS za dodatnih 380 milijonov evrov sredstev za kmetijstvo, ki je bil podan v okviru razprav o strateÅĄkem naÄrtu SN SKP 2023 â 2027 in soglasno podprt na Svetu KGZS, trenutno odobrena sredstva predstavljajo pomemben pozitiven premik v odnosu vlade do slovenskega kmetijstva. PriÄa smo namreÄ alarmantnim razmeram v ÅĄtevilnih panogah slovenskega kmetijstva, ki predstavljajo glavno gonilo razvoja slovenskega podeÅūelja, saj kmetje skrbijo tako za pridelavo hrane kot za ohranitev kulturne krajine, obdelanost raznolike pokrajine in obstoj slovenskega naroda.
Dodatna sredstva bodo omogoÄila investicije v dvig produktivnosti in vsaj delno pripomogla k okoljskim prilagoditvam in zagotovile vlaganja na postavki dobrobit Åūivali.
Äe bodo dodatna sredstva tudi pravilno usmerjena, bodo ÅĄtevilne srednje velike in tudi manjÅĄe kmetije lahko vzpostavile pogoje, ki bodo mlade vzpodbudile, da ostanejo na kmetijah. Sredstva bodo koristila tudi Åūivilsko – predelovalni industriji, ki bo svoj razvojni potencial lahko nadgrajevala le, Äe bo celostno strateÅĄko razvita primarnakmetijska proizvodnja, torej kmetije, ki zagotavljajo surovinsko osnovo.
V SKZ pri SLS izraÅūajo zadovoljstvo, da je enoten nastop razliÄnih kmeÄkih organizacij in politiÄni pritisk pripomogel k prvemu koraku drugaÄnega odnosa drÅūave do kmetov in kmetijstva. Ob tem pa ponovno izpostavljajo, da brez sistematiÄne ustrezne obravnave tega sektorja Sloveniji lahko grozi, da bi v primeru daljÅĄe zapore meja veÄ sto tisoÄ ljudi doletela lakota. Zato bo SKZ pri SLS vztrajala na zagotavljanju pogojev, ki bodo omogoÄila polno prehransko varnost vsega prebivalstva s hrano, pridelano v Slovenijo.Â
Ljubljana, 26. 11. 2021 – VÄeraj smo obeleÅūili mednarodni dan boja proti nasilju nad Åūenskami. ZaÅĄÄita Åūensk pred nasiljem je vpraÅĄanje Älovekovih pravic in je vpraÅĄanje senzibilnosti in ozaveÅĄÄenosti druÅūbe. Kljub ÅĄtevilnim akcijam, s katerimi bi pripomogli k prepreÄevanju nasilja ali vsaj prepriÄali Åūenske, naj vsako nasilje prijavijo, se stanje slabÅĄa. Mediji in Åūenske organizacije poroÄali o moÄnem poveÄanju povpraÅĄevanja po storitvah za Åūenske Åūrtve nasilja ÅĄe posebej med pandemijo Covid 19 in celo o umorih: januar 2020 â v Grosupljem moÅĄki umori svojo 27-letno visoko noseÄo partnerko, november 2020â 22-letnik v JanÄah umori 26-letno Åūensko, 56-letno Åūensko in 60-letnega moÅĄkega; november 2020 â v Kopru moÅĄki umori svojo 49-letno partnerko; avgust 2020 â v Grosuplju moÅĄki polije 44-letno partnerko z vnetljivo tekoÄino in jo zaÅūge, december2020 â v GereÄji vasi moÅĄki umori 58-letno Åūensko, 61-letnega moÅĄkega in svojo 35-letno partnerko marec 2021 â v Grosupljem moÅĄki zaduÅĄi svojo 36-letno partnerko; januar 2021 â v Kamniku moÅĄki zabode svojo 34-letno partnerko (s katero sta bila v loÄitvenem postopku); februar 2021 â moÅĄki v Slovenski Bistrici umori 76-letno ÅūenskoâĶ.
Kot druÅūba se sooÄamo z veÄ kot oÄitno resnim problemom, ki mu pravimo femicid. V Sloveniji je femicid politiÄno in druÅūbeno neznan ter nepomemben pojem. Na spletni strani eige.europa.eu poroÄajo, da v slovenskem kazenskem zakoniku nimamo niti definicije, ki bi opisala ta pojav.
Definicijo femicida potrebujemo, da bi lahko zbirali statistiÄne podatke, ki so pomembni za odkrivanje kljuÄnih vidikov femicida, kot so tisti, ki opisujejo kontekst in okoliÅĄÄine umora, motivacijo, povezano s spolom in znaÄilnosti Åūrtve in storilca. S tem bi femicid postal viden, poveÄali bi znanje in izboljÅĄati odzive za prepreÄevanje okrutnih umorov Åūensk s strani intimnih partnerjev. Ali ni Åūe skrajni Äas, da postanemo senzibilna in ozaveÅĄÄena druÅūba, ki spoÅĄtuje Älovekove pravice vsak dan, vsak trenutek?